Današnjo baročno podobo je dvorec, ki je bil zgrajen leta 1669, dobil, potem ko so ga leta 1762 prenovili baroni Lanthieri. Foto: Občina Vipava
Današnjo baročno podobo je dvorec, ki je bil zgrajen leta 1669, dobil, potem ko so ga leta 1762 prenovili baroni Lanthieri. Foto: Občina Vipava
Poslikave v Zemonu
Poslikave so po vsej verjetnosti delo slikarja, ki je v 17. stoletju poslikal dvorec Zemono. Foto: RTV SLO
Dvorec Zemono je bil zgrajen med letoma 1683 in 1689 kot lovski dvorec za vipavskega zemljiškega grofa Francesca A. Lanthierija. Foto: RTV SLO

Freske na stropu in ostenju so odkrili s sondažnimi raziskavami. Strokovnjaki menijo, da naj bi šlo večinoma za istega avtorja, kot ga zasledimo pri poslikavah bližnjega dvorca Zemono, ki so nastale v 17. stoletju. Raziskave so potekale v okviru priprav za obnovitvena dela, za katera naj bi tamkajšnja občina namenila pet milijonov evrov, dela pa naj bi bila končana leta 2009.

Poleg stopnišč in osrednje dvorane, prekrivajo freske še večino prostorov v pritličju ter dva dodatna prostora v nadstropju, kjer pa so na doslej odkritih površinah deloma slabo ohranjene.

Bojan Klemenčič, odgovorni konservator na novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je pojasnil, da so poslikave slabše kakovosti in delo različnih, verjetno slabših slikarjev z okorno roko. "Večino poslikav je najverjetneje ustvaril mojster, ki je poslikal tudi dvorec Zemono," je še dodal Klemenčič.

Slogovno različne poslikave
Odkrivanje poslikav je trenutno osredotočeno na nekatere stene v osrednjem, najstarejšem delu dvor. "Na tej stopnji je naša naloga odkriti in raziskati čim več površin, za katere predvidevamo, da so poslikane. Glede na doslej odkrite površine sklepamo, da gre za slogovno in verjetno tudi časovno različne poslikave, od katerih so nekatere ohranjene le v fragmentih, vse pa kažejo, da je bil dvorec bogato poslikan," pojasnjuje vodja restavratorskih del Klavdij Zalar.

Ponekod obnova, drugod le dokumentacija
Okoli 300 kvadratnih metrov poslikanih površin, stoletja zakritih pod mlajšimi ometi, je v zadnjih mesecih odkrila skupina šestih restavratorjev, ki naj bi delo dokončala do avgusta. Kot ugotavlja Klemenčič, bo del fresk pozneje mogoče obnoviti, slabše ohranjene, komaj berljive poslikave pa bodo po vsej verjetnosti le dokumentirali. O tem pa bo maja določala posebna strokovna komisija.

Po besedah vodje projekta obnove dvorca Pavleta Perhavca se bodo stroški odkrivanja in restavriranja fresk povzpeli na slabih 234.000 evrov. Te naj bi tako - kot za celotno obnovo dvorca - polovico prispevali iz občinskega proračuna in proračuna pristojnih ministrstev, polovico pa evropski skladi.