Restavriranje levov je bilo del obsežnejše prenove Levjega dvorišča, ki je stala 2,16 milijona evrov. Foto: EPA
Restavriranje levov je bilo del obsežnejše prenove Levjega dvorišča, ki je stala 2,16 milijona evrov. Foto: EPA
Podstavek vodnjaka so restavrirali kar na mestu samem, čemur so bili lahko obiskovalci tudi priča. Foto: EPA
Alhambra
Na romantične strune v množicah obiskovalcev igra kombinacija slokih stebrov, arkad, vodnjakov in rastlinskih vzorcev, ki predstavlja zemeljsko ponazoritev islamske predstave raja. Foto: EPA

Marmornatega leva, ki je težek 300 kilogramov, so po štirih letih obnov k vodnjaku na Levjem dvorišču v osrčju palače mavrskih vladarjev postavili s pomočjo manjšega žerjava. "To je zgodovinski dogodek," je ob tej priložnosti izjavil Paulino Plata z oddelka za kulturo regije Andaluzija.

Preostalih 11 levov, ki so eden najimpozantnejših simbolov nekdanje arabske oblasti nad Španijo, bodo na njihova originalna mesta postavili v naslednjih dneh. Z zveri je bilo treba odstraniti predvsem 40 mm debelo oblogo vodnega kamna, ki se je skozi stoletja nabral na njih. Trenutno so na ogled v eni izmed soban palače.

Palača, citadela, utrdba in dom sultanov dinastije Nasrid
Alhambra (v arabščini: rdeča) je srednjeveška kraljeva rezidenca, obdana s trdnjavo, ki so jo Mavri med svojo okupacijo Španije zgradili na hribu, od koder se odpira razgled na vso Granado. V 13. stoletju je v njej živela dinastija Nasrid, levje dvorišče je nastalo v 14. stoletju, v času sultana Mohameda V. Levi okrog vodnjaka pomenijo eno redkih ohranjenih upodobitev živali v islamski srednjeveški umetnosti; na figurah je opazen vpliv zgodb popotnikov, ki so v tistih čash potovali na Daljni vzhod.
Pravzaprav se je šele med prenovo izkazalo, da levi med seboj niso identični, pač pa da ima vsak svoje individualne poteze obraza.

V Alhambri so imeli v prvih devetih mesecih letošnjega leta več kot dva milijona obiskovalcev. Restavriranje levov je bilo del obsežnejše prenove Levjega dvorišča, ki je stala 2,16 milijona evrov. Samo dvorišče, na katerem v času obnove niso postavili replike, saj bi ta ovirala ovirala delovanje hidravličnega sistema samega vodnjaka, naj bi za javnost ponovno odprli v prihodnjem letu.

Poslednji islamski sultanat na Pirenejskem polotoku
Ganada je bilo zadnje muslimansko mesto, ki so ga Španci zavzeli v rekonkvisti leta 1492, ko se je mesto vrnilo pod oblast španskega kralja Ferdinanda Aragonskega in kraljice Izabele Kastiljske, vladarjev, ki sta med drugim finančno podprla ekspedicijo Krištofa Kolumba. Ferdinand in Izabela sta v Granadi tudi pokopana.

Po ponovnem zavzetju mavrske trdnjave so kristjani sredi kompleksa zgradili še svoje zgradbe; tako sredi Alhambre stoji mogočna palača Karla V., ki je veličasten primerek španske renesančne arhitekture.