Rekonstrukcija skeleta diplodoka, ki jo v teh dneh skrbno razstavljajo muzejski delavci, šteje 292 kosti. V več kot stoletju si je Dippyja ogledalo več kot 90 milijonov ljudi.

Skelet so odkrili v ameriški zvezni državi Wyoming leta 1898, muzeju pa ga je leta 1905 podaril industrialec Andrew Carnegie. V dolžino meri 21,3 metra, v višino pa 4,25 metra. V vhodno avlo muzeja so skelet postavili leta 1979 in odtlej je veljal za izjemno atrakcijo, tako za otroke kot za odrasle.

Svojega diplodoka so morali Britanci sicer popravljati kar dvakrat: spremenili so ga v skladu z novimi ugotovitvami znanosti, kako naj bi se žival premikala in obnašala v resničnem življenju. Njegov rep je bil od takrat dvignjen nad glave obiskovalcev, vrat pa spuščen v bolj horizontalno lego.

Dippyja so imeli radi
Številni so bili lani nad vestjo o Dippyjevem umiku s častnega mesta v muzeju zgroženi. "Kaj? Naravoslovni muzej hoče Dippyja nadomestiti z nekim glupim kitom? Nora ideja," je eden izmed številnih podobnih komentarjev, ki so takrat zaokrožili po Twitterju. Nekdo drug je pripomnil, da "je zamenjati dinozavra Dippyja s sinjim kitom enako, kot na mesto Eifflovega stolpa nagrmaditi kup rolic toaletnega papirja".

Predstavniki muzeja so nejevoljneže tolažili z izjavo, da bo Dippy v prihodnjih dveh letih razveseljeval na razstavni turneji po Veliki Britaniji, nato pa ga bodo odlili v bron in kip razstavili na muzejskem vrtu.

Kitovka še nima ljubkovalnega imena
V avli muzeja bo po novem na ogled 25,2 metra dolg skelet samice sinjega kita, ki je na irski obali nasedla leta 1891. V ospredje jo prav zdaj selijo zato, ker je največja žival na svetu trenutno na samem robu izumrtja. "Zgodba sinjega kita je opomin, kako veliko odgovornost imamo do svojega planeta," je v izjavi za javnost zapisal direktor muzeja Michael Dixon.

V "galeriji sesalcev" je kit razstavljen že od leta 1938, pod strop osrednje galerije pa ga bodo zdaj obesili s spuščenim nosom, kot da se je pravkar odrinil od strehe Hintzejeve avle, kot se prostor imenuje.

Klic na pomoč
Dixon poudarja, da je opozarjanje na tegobe planeta prednostna naloga muzeja. "Naravni viri, na katere se zanaša sodobna družba, so ogroženi. Vrste in ekosisteme uničujemo hitreje, kot jih lahko opišemo ali sploh razumemo njihov pomen. Sinji kit služi kot simboličen opomin, da lahko s svojimi odločitvami dosežemo resnične spremembe. Obstaja upanje."