V Center Rotovž, ki so ga zasnovali v arhitekturnem ateljeju Medprostor, bo prav tako umeščen del Umetnostne galerije Maribor, s čimer se poudarja tudi polje moderne in sodobne likovne umetnosti ter ustvarjalnih praks, za katere je bil v času Evropske prestolnice kulture 2012 predviden, a nikoli zgrajen center MAKS. V novem objektu bo deloval tudi artkino, s čimer bo v Mariboru in okolici nastalo nujno potrebno sodobno ustvarjalno in prezentacijsko središče avdiovizualnih vsebin.

Konec večdesetletnega čakanja
Vasko Simoniti je ob podpisu pogodbe na ministrstvu za kulturo izrazil veselje ob projektu, ki je pred njimi. Kot je dejal, bo Center Rotovž zagotovil tisto, na kar je Maribor čakal več desetletij – prostore za knjižnico, umetnostno galerijo in artkino. Poudaril je precejšen angažma ministrstva in mariborske občine, da jim je v dveh letih uspelo stvari pripeljati do podpisa pogodbe o sofinanciranju projekta, ki bo omogočil, da bo v naslednjih treh letih "ta imeniten projekt za Maribor zgrajen", obstoječi infrastrukturi v mestu pa bo tako dodana "pika na i, ki to mesto utemeljuje kot relevantno in pomembno".

Izjemno dobra in ambiciozna arhitektura
Aleksander Arsenovič je dodal, da je projekt Center Rotovž predstavljal velik izziv, da pa jim je uspelo povezati kulturo v mestu z občino in so našli izjemno dobro ter ambiciozno arhitekturo in na koncu naleteli na odlično sodelovanje z ekipo zdajšnjega ministra. Tako so po njegovih besedah dokazali, da takrat, kadar so zaznane potrebe na lokalni ravni ter projekti dobro pripravljeni, država takšne projekte podpre. Pred njimi je še zahtevna gradnja, s katero želijo reko Dravo prek srednjeveškega središča mesta povezati z mestnim parkom. Kot je še poudaril, je Center Rotovž izjemno pomemben tudi za celotno regijo.

Tudi podpis pogodbe za obnovo Auerspergove železarne Dvor
Minister je podpisal tudi pogodbo z izvajalcem obnove, rekonstrukcije in dograditve Auerspergove železarne Dvor, ki jo bo izvedel izbrani ponudnik javnega naročila, koroško gradbeno podjetje Kograd IGEM. Gre za enega najpomembnejših nekdanjih industrijskih obratov na Dolenjskem, njegovo območje je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena. Železarna Auerspergovih knezov na Dvoru pri Žužemberku je leta 1796 začela delo kot klasična fužina, okoli leta 1820 pa se je preoblikovala v največjo železolivarno na ozemlju južno od Alp, so zapisali na ministrstvu.