Vodilo režiserke Katje Pegan pri oblikovanju umetniškega programa je bilo dejstvo, da so Slovenijo začeli misliti že mnogo prej, a za to, da smo dobili lastno državo, je bilo poleg naključij potrebnih tudi veliko načrtovanja, volje in sposobnosti. Foto: BoBo
Vodilo režiserke Katje Pegan pri oblikovanju umetniškega programa je bilo dejstvo, da so Slovenijo začeli misliti že mnogo prej, a za to, da smo dobili lastno državo, je bilo poleg naključij potrebnih tudi veliko načrtovanja, volje in sposobnosti. Foto: BoBo
Borut Pahor
Povabilu predsednika Republike Slovenije k ogledu proslave so se odzvali tudi pomembni gostje iz tujine. Tako se bodo slovesnosti udeležili hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, italijanski predsednik Sergio Mattarella, madžarski predsednik János Áder, avstrijski predsednik Heinz Fischer in nemški predsednik Joachim Gauck. Na osrednji slovesnosti se bo avstrijskemu predsedniku Fischerju v delegaciji pridružil novoizvoljeni predsednik Alexander Van der Bellen, ki bo svečano prisegel 8. julija. Foto: BoBo

Umetniški del s sodelavci in sodelavkami snujejo režiserka Katja Pegan, glasbenika Patrik Greblo in Igor Leonardi, koreografa Edward Clug in Miha Krušič ter filmski ustvarjalci Gregor Vesel, Slavko Hren in Voranc Kumar. Peganova pravi, da se je odločila za ta dva vodilna pojma, saj brez moči misli - zamišljanja, razmišljanja in premišljanja - ne bi nikoli poleteli.

"Slovenijo začeli misliti že mnogo prej"
Režiserkino vodilo pri oblikovanju programa je bilo dejstvo, da so Slovenijo začeli misliti že mnogo prej, a za to, da smo dobili lastno državo, je bilo poleg naključij potrebnih tudi veliko načrtovanja, volje in sposobnosti.

"Ne le za vzpostavitev, tudi za življenje naše države in njenih državljanov. Kot večina stvari v življenju se tudi načrti izgubijo, volja opeša in sposobnosti se zanemarijo, zato Slovenijo še vedno ustvarjamo in tako bo še dolgo. Vedno znova jo bo treba misliti in vsakič, ko bo imela rojstni dan, bomo proslavljali to za-mišljanje in nazdravljali tako preteklim zmagam kot tistim, ki še pridejo. Zahvaljevali se bomo rodovom, ki so nam državo dali, in naslavljali tiste, ki jo bodo podedovali, da jo izboljšajo, kot smo se trudili tudi sami," so zapisali organizatorji.

S Trga republike pred državni zbor in nato na Kongresni trg
Proslava bo sestavljena iz treh delov na dveh prizoriščih. Na prvem prizorišču, Trgu republike, simbolnem prostoru slovenske državnosti, bo potekal začetni, ritualni oziroma protokolarni del s pregledom častne enote Slovenske vojske in z dvigom zastave Republike Slovenije na drog pred državnim zborom.

Dogajanje se bo nato preselilo na Kongresni trg, na katerem bo predsednik republike pregledal ešalon zastavonoš, praporščakov in nosilcev bojnih zastav Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, sledil bo prelet zračnih plovil Slovenske vojske in policije.

Umetniški del bo vključeval glasbo, navdihnjeno s slovensko pokrajino in štirimi kratkimi filmi o letenju. Nastopili bodo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Patrika Grebla, Fake Orchestra, Balet SNG-ja Maribor, plesalci pod vodstvom Mihe Krušiča, dijakinje plesnega oddelka Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana, združeni zbori Primorske, Slovenski Mendoški oktet, Urška Arlič Gololičič, Irena Yebuah Tiran, Aljaž Farasin, Metod Žunec, Tinkara Kovač, Lea Sirk, Darja Švajger, Mirna Bogdanovič, Ana Vipotnik, Zlatan Čordić – Zlatko in Zbor Slovenske filharmonije. Kostumografija je delo Lare Kulaš, za oblikovanje svetlobe skrbi Bogdan Zupan. Ognjemet z Ljubljanskega gradu pa bo sklenil proslavo.

Obisk tujih državnikov
Povabilu predsednika Republike Slovenije k ogledu proslave so se odzvali tudi pomembni gostje iz tujine. Tako se bodo slovesnosti udeležili hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, italijanski predsednik Sergio Mattarella, madžarski predsednik János Áder, avstrijski predsednik Heinz Fischer in nemški predsednik Joachim Gauck.

Na osrednji slovesnosti se bo avstrijskemu predsedniku Fischerju v delegaciji pridružil novoizvoljeni predsednik Alexander Van der Bellen, ki bo svečano prisegel 8. julija. Predsednik Pahor se je odločil, da bo na praznovanje 25. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije poleg predsednikov sosednjih držav povabil tudi predsednika Zvezne republike Nemčije, ki je odigrala pomembno vlogo v času slovenske osamosvojitve. Pred osrednjo državno slovesnostjo pa bo predsednik republike visoke goste sprejel v predsedniški palači.

Organizatorji vabijo državljane k ogledu proslave na Kongresnem trgu, vendar je treba zaradi preventivnih varnostnih ukrepov na prizorišče priti vsaj 45 minut pred začetkom proslave.

Neposredni prenos proslave bo na 1. programu Televizije Slovenija, 1. programu Radia Slovenija in tudi na MMC-ju.


Zaznamovanje 25. obletnice slovenske države

23. decembra 2015, se pravi 25 let po plebiscitu o samostojnosti države, se je začel celoletni niz dejavnosti, ki bodo v Sloveniji in tujini potekale vse do 25. obletnice sprejema Ustave Republike Slovenije, torej do 23. decembra 2016. Leto praznovanj simbolno zaokrožujeta proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, vrhunec pa predstavlja proslava ob dnevu državnosti.

Praznovanje 25. obletnice samostojnosti Slovenije zaznamuje tudi vzpostavitev tematskega spletnega mesta www.Slovenija25.si (oz. www.Slovenia25.si v angleškem jeziku), ki je stičišče kronoloških in zgodovinskih podatkov, aktualnih pregledov s kulturnega, notranjepolitičnega, zunanjepolitičnega, turističnega, športnega in drugih področij. 25 let samostojne države je prikazano tudi skozi številke in statistike, saj pogosto take primerjave pokažejo pravo sliko, smer poti ter lahko hkrati pomenijo tudi spodbudo za nadaljnje spremembe in izboljšave.