Knjižnice po besedah Mitje Čandra, ki je točko dnevnega reda tudi predlagal, po finančni plati ogroža nestabilnost zaradi razpetosti med državnim in lokalnim financiranjem, saj se v času finančnih rezov lahko zgodi, da noben izmed dveh financerjev ne bo prevzel dokončne odgovornosti. Po vsebinski plati pa bodo morale ostati v koraku s časom - digitalizaciji se ni mogoče izogniti, prav tako ne elektronski knjigi.
Predstavnico nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Dragico Turjak skrbi dvoje – zniževanje proračunskih sredstev ob hkratnem povečevanju nalog in obstoj "knjižnic dveh hitrosti". Knjižnice na vzhodu države namreč po njenih podatkih dobijo manj sredstev na prebivalca v primerjavi s knjižnicami na zahodu Slovenije. Prav tiste občine, ki so že tako prispevale nižje zneske, so bile zdaj prve, ki so jih še dodatno znižale.
Tudi po mnenju Vesne Horžen iz Združenja splošnih knjižnic je mreža knjižnic ogrožena ali se bo morala spremeniti. Občine, ki knjižnicam prispevajo 90 odstotkov sredstev, zaradi racionalizacije razmišljajo o združevanju kulturnih zavodov in o uvedbi izposojevalnine za najbolj izposojano gradivo. Če ne bo denarja, je možno tudi ukinjanje manjših, krajevnih knjižnic. Vendar pa je po trditvah Tatjane Likar z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v koalicijski pogodbi predvidena ohranitev mreže.
Andrej Blatnik in Miha Kovač sta opozorila na konceptualno dilemo, v katero smer se bo knjižnični sistem razvijal, da bo našel ravnovesje med ohranjanjem tiskanega gradiva in posredovanjem elektronskih knjig. Kot je poudaril Kovač, je Slovenija premajhna in prerevna, da bi lahko eksperimentirala, tako kot to počnejo na večjih trgih, zato bo potreben tehten premislek pri vseh, ki se ukvarjajo s knjigo.
Izdajanje znanstvene literature je vrh
Dotaknili so se tudi financiranja znanstvene literature s področja humanistike in družboslovja, ki je bila v zadnjih nekaj letih slabše financirana v primerjavi z naravoslovjem, pred kratkim pa jo je prizadela še odločitev Javne agencije za knjigo RS, da zaradi zmanjšanja sredstev po rebalansu proračuna za leto 2012 ustavi realizacijo javnega razpisa za to področje.
Po besedah filozofa Deana Komela pomeni izdajanje znanstvene literature vrh narodovega razvoja. Brez tega so znanstvene stroke ogrožene, prizadet pa je širok segment od univerz do knjižnic in inštitutov. Člani sveta so v tem prepoznali tudi ogroženost slovenskega jezika, saj, kot sta opozorila Barbara Jaki in Miran Mohar, s prevodi ne sledimo novi terminologiji v tujih jezikih.
Za izpeljavo razpisa potrebne donacije
Direktor javne agencije za knjigo Slavko Pregl je napovedal, da bo strokovna komisija za področje znanosti pozvala velika podjetja, naj donirajo 30.000 evrov, za kolikor jih je prikrajšal rebalans na področju znanosti, da bodo razpis lahko izpeljali do konca. Prav tako razmišljajo o uvedbi tarifnika, s katerim bi vsem prijaviteljem na razpise zaračunali obravnavo njihovih vlog. Tarifa bi morala znašati tri odstotke programskih sredstev, da bi agencija lahko preživela. Na Slovenskem filmskem centru, ki za svoje delovanje prav tako ne bo več prejemal državnih sredstev, so po besedah predsednika sveta Mirana Zupaniča to že storili.