Odkritje temeljev Akre je naredilo konec skoraj stotim letom ugibanj o njeni natančni lokaciji. Foto: EPA
Odkritje temeljev Akre je naredilo konec skoraj stotim letom ugibanj o njeni natančni lokaciji. Foto: EPA
Arheološki ostanki iz obdobja, ko je bil Jeruzalem v rokah selevkidske Grčije, so bili do zdaj le skopi, kar ni pripomoglo k hitrejši razrešitvi uganke. Foto: EPA
Lokacijo Akre nedoločno omenjata vsaj dva starodavna teksta - knjiga Makabejcev, ki popisuje vstajo, in pisanje zgodovinarja Jožefa Flavija. Foto: Reuters

Zgodovinarji so se dolga leta pričkali okrog tega, kje natančno je stala Akra (Trdnjava), ki jo je dal pred več kot dva tisoč leti postaviti Antioh Epifan, kralj heleniziranega selevkidskega cesarstva. Številni so trdili, da je stala na območju, ki je danes za obzidjem starega Jeruzalema, morda pod baziliko Božjega groba ali pa ob vznožju hriba, kjer sta nekoč stala dva judovska templja, danes pa kraljuje mošeja Al Aksa.

Toda ruševine, ki jih je izraelski urad za antikvitete danes razkril javnosti, so na zunanji strani jeruzalemskega zidu, obrnjene proti dolini na jugu, kjer se je v času vladavine bibličnega kralja Davida - tako zgodovinarji - tudi največ gradilo.

Strateška lokacija
Antioh (175-164 pr. n. š.) je lokacijo za Akro izbral tako, da bi lahko kar najbolje nadziral mesto in obenem nadzoroval dogajanje v judovskem templju, je prepričan Doron Ben-Ami, ki vodi izkopavanja. Poslopje, ki je merilo do 250 metrov v dolžino in 60 metrov v širino, je najverjetneje kraljevalo nad svojo okolico.

Po Rihardu III. - še ena najdba pod parkiriščem
Na parceli, kjer je bilo še pred desetletjem asfaltirano parkirišče, je Ben-Amijeva ekipa počasi prekopala umeten grič, ki so ga za seboj pustila dolga stoletja različnih civilizacij. Najprej so izkopali kamne, ki so bili nekoč del masivnega obrambnega zidu, bazo stolpa in pa obrambni nasip - sodeč po artefaktih, izkopanih v bližini, vse te konstrukcije datirajo v Antiohovo obdobje.

Poleg kovancev in delcev vrčev so odkopali tudi bronaste osti puščic iz istega obdobja; morda so tam ostale še iz časa bitk med grškimi silami in judovskimi uporniki, ki so skušali zavzeti trdnjavo. "To je redek primer tega, da so nam kamni, kovanci in zemlja skupaj razkrili zgodbo, ki bo pojasnila specifična zgodovinska dejstva v zvezi z Jeruzalemom," je zadovoljen Ben-Ami.

Lokacijo Akre nedoločno omenjata vsaj dva starodavna teksta - knjiga Makabejcev, ki popisuje vstajo, in pisanje zgodovinarja Jožefa Flavija. Zgodovina priča, da so uporniki pod vodstvom Jude Makabejca Jeruzalem iztrgali Grkom; to zgodovinsko zmago Judje danes zaznamujejo s praznikom hanuka. Akra je pritisk zdržala, dokler je uporniki pod vodstvom Judovega brata Simona niso prisilili v vdajo.