Teme, ki naj se jih sodelujoči dotikajo v svojih kratkih filmih, so štiri in se najbolj dotikajo javnega prostora ter vsakdana slehernega posameznika, ki se zdijo včasih samoumevne, a se je vendar vredno o njih preizpraševati.

Decembra bomo razglasili nagrajence in javno predstavili tri najboljših filme v svoji kategoriji, o teh pa bo presojala žirija v sestavi kustosov, arhitektov in oblikovalcev ter filmskih ustvarjalcev. Žirantje bodo prispele filme ovrednotili in najzanimivejše nagradili.

V natečaju lahko sodelujejo mladi, stari med 15 in 30 let (prijavnine ni), ki naj se v svojih kratkih filmih držijo naslednjih štirih tem:

JAVNA VODA – JAVNI PROSTOR
Slovenski prostor je z obilico čiste in pitne vode nudil ugodne pogoje za naselitev že v preteklosti in voda je tudi danes pomembna komponenta javnega prostora ter povezuje množico dogajanj v njem. Ali se zavedamo vseh poti vode v urbanem okolju in opazimo njeno vlogo ter kako prisotnost vode, vidne in očem skrite (reke, jezera, fontane, pitna voda, padavine, podzemna voda, odpadna voda, voda v nas, v zraku, v rastlinah), vpliva na naše življenje? Kaj je treba storiti, da nas bo voda povezovala in ne razdvajala?

SPOZNAJ SVOJO HRANO
Kaj novega še lahko povemo o hrani? Prehranjevalna omrežja industrijske dobe, od zdrave prehrane do novega pomanjkanja hrane in od žetve do potrošnje, postajajo vedno manjša, vedno bolj lokalna in vedno bolj specifična.

HOJA PO MESTU
Hoja v urbanem okolju je bistvena komponenta sodobnega življenja. Pešci imajo pravice in moč, naj bo to na vsakdanjem sprehodu, kot je pohajkovanje po mestnih ulicah ali nakupovanje, ali pa na ritualnem sprehodu, kot je verska procesija ali politični pohod, vendar se zdi, da so nanje pozabili ali jih zanemarili.

DOSTOPNO ŽIVLJENJE
Tako kot drugje po svetu se tudi v Sloveniji zdi, da je v mestih polno praznih in nerabljenih stavb, dostop do njih pa je onemogočen zaradi nevidnih politik in pravil. Hkrati se mlajši in starejši prebivalci mest neprestano soočajo s težavami, ko gre za pravico do domovanja, ki je ena od njihovih osnovnih pravic.

Dovoljene so sanje
Vse, ki želijo sodelovati v natečaju, v muzeju vabijo, da s svojo mladostno ustvarjalno energijo pokažejo svoj pogled na tovrstne teme, da razmislijo, se sprašujejo, reflektirajo, kakšen je njihov (javni) prostor; ali je živ, poln življenja ali statičen in nem. Marsikje se zaspane soseske prebujajo in skriti kotički postanejo srečališča različnih generacij. Bi lahko morda vodo ponovno postavili v ospredje vsakdanjega javnega življenja? Opustela gradbišča se že spreminjajo v skupne vrtove, kajti vse bolj je pomembno, kakšna je hrana na naših krožnikih.

Nekateri skupni prostori so napolnjeni z novimi vsebinami, a vsaka pripoveduje lastno zgodbo. Nekatere stavbe s pripadajočimi parki in skritimi ulicami pa so marsikje malomarno ogledalo naši družbi in tarča vandalizma. Je varno pohajkovanje po mestu še možno ob naraščanju prometa? Teme se med seboj prepletajo in so tesno povezane z našimi življenji – sodelujoči naj opozorijo nanje iz svoje perspektive. Žirija pričakuje različne poglede, tudi kritične.

Namen natečaja je spodbuditi mlade, ki so naklonjeni filmski umetnosti, da skozi filmski jezik in z lastno ustvarjalnostjo pripomorejo k boljšemu ozaveščanju mladih in širše javnosti o vrednotah in pomenu naravne in arhitekturne dediščine v lokalnem okolju, da je pomembno oblikovanje življenja samega. Živimo v oblikovanem okolju, tudi narava je preoblikovana. Najti moramo način, kako se soočati s tem, je v enem od intervjujev dejal kustos razstave BIO 50 Jan Boelen.

Priporočljiva dolžina filma je 5 minut, lahko tudi manj.

Tehnične zahteve: film naj bo sestavljen iz vizualnih materialov, posnetih s katero koli kamero ali napravo za snemanje (fotoaparat, mobilniki …), dovoljeno ga je urejati s pomočjo kakršnega koli računalniškega programa in dodati audiomaterial. Velikost ne sme presegati 100 MB. Format videa je lahko eden izmed naslednjih: AVI, QuickTime (mov, qt), MPEG, WMV, Flash (flv).

Filmske zvrsti: Videospot, dokumentarec, igrani film, animirani film

Pravice: Organizator natečaja je MAO in ima pravico vse nagrajene filmske izdelke javno objavljati oz. jih uporabljati. Tudi avtorji imajo pravico objaviti svoje filmske izdelke. Z oddajo avtorji izjavljajo, da je vsebina, ki so jo prijavili v natečaj (vključno s slikami, grafiko, videi itd.), njihovo originalno delo in ne posega v pravice tretje osebe (glasbena podlaga …).

Rok za prijavo: Nagradni natečaj se zaključi 23. novembra 2014. To je zadnji dan, ko boste še lahko odposlali kuverto s posnetim filmom na dvd- ali cd-nosilcu, vključno s prijavo, ki naj vsebuje natančen popis: naslov filma, ime in priimek avtorja/ev, starost avtorja/jev ter sodelujoče pri filmu. Prijavo z zahtevanimi podatki pošljete tudi na e-naslov: izobrazevanje@mao.si.

Predstavitev filmov bo na Ta veseli dan kulture, 3. decembra, javno predstavili v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, zatem pa jih objavili na spletni strani Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter spletnih straneh Multimedijskega centra RTV Slovenija.
Vse o natečaju najdete tudi na strani festivala BIO.