pričakoval nihče, saj ta del mesta velja za že prečesanega.

Po strgalih, s katerimi so si v antiki atleti s prepotenega telesa strgali znoj in pesek, so grob, ki je ostal nedotaknjen dve tisočletji, poimenovali tudi grob strgal.

Res pa je, da strgal niso uporabljali samo atleti, ampak tudi čisto navadni smrtniki pri umivanju; morda so imela tudi obredno vlogo pri smrti. (Benito Mussolini, ki je zelo rad uporabljal simboliko starega Rima, je dal pred olimpijski stadion na severozahodu prestolnice postaviti prav kip atleta s strgalom; tam ga lahko vidite še danes.)

V grobu so našli tri moška in žensko okostje. Najverjetneje je šlo torej za družinsko grobnico, saj so bili ljudje pokopani ob različnih časih; vsi trije moški so bili starejši od 35 let, kar je bila za tiste čase že kar lepa starost. Po besedah arheologov je to, da se je grob ohranil nedotaknjen, izjemna sreča, saj leži na globini pičlih dveh metrov.

Popotnica za onstranstvo
Poleg dveh železnih strgal so našli še izjemno lepe izdelke iz črne poslikane keramike, pri čemer nekatere kose krasijo rastlinski in geometrični motivi, broneni novec, ki ima na eni strani glavo Minerve in na drugi napis Romano, ter krožnike z ostanki hrane – natančneje: kunčjega, kozjega in piščančjega mesa. Po tem lahko sklepamo, da so pokojniki pripadali privilegiranemu razredu.

Rim še vedno varuje skrivnosti
Najdba je še en dokaz, da Rim tudi po tisočletjih naselitve ostaja arheološka zakladnica. Gradbene projekte in obnovitvena dela mora mesto pogosto prekiniti zaradi nenadejanih najdb v tleh. Pri vsakem večjem projektu, ki terja kopanje v tla, je zato vedno prisoten tudi arheolog. Izkopavanja za novo linijo metroja so denimo "naplavila" vojaške stavbe, antični solarij in celo ostanke prve rimske univerze pod današnjim mestom. Nekaj izkopanih artefaktov je zdaj na ogled na nedavno dokončani postaji San Giovanni.

V ekipi raziskovalcev je tudi paleobotaničarka Alessandra Celant, ki je iz grobnice pobrala starodavne vzorce rastlin in cvetnega prahu. Upa, da ji bodo pomagali rekonstruirati favno in pokrajino tistega časa, morda izvedeti tudi več o pogrebnem obredju. Grob so prečesali z laserjem in ga fotografirali, ko bo popolnoma prazen, pa ga bodo zasuli.