"Mesto trpi in izgublja pomembne spomenike," potoži D'Alessio, ko si ogleduje nekoč ponosno rimsko naselbino, danes pa eno najpomembnejših antičnih arheoloških ostankov, ki pripoveduje o marsičem, kar se je drugod za vedno izgubilo.
Župan Pompejev ni zaskrbljen le zaradi samega kulturnega vidika, saj se na množičen obisk turistov vsako leto zanaša tudi njegovo mesto s 25.000 prebivalci. Po tem, ko se je pretekli mesec zrušila t. i. Hiša gladiatorjev, se je sesedel tudi nekoč trden zid vrta t. i. Moralistove hiše. Zrušenji sta dvignili na noge Italijo in okrepili kritike, usmerjene proti italijanskemu premierju Silviu Berlusconiju, ter pripeljali do poziva k odstopu ministra za kulturo Sandra Bondija zaradi krčenja kulturi namenjenega proračuna.
"Ne moremo si privoščiti čakanja. Ne moremo čakati, da se še preostali spomeniki porušijo. Potrebna je takojšnja intervencija, da bomo 'pozdravili' leta odlašanja in zanemarjanja," je za Reuters povedal D'Alessio. Tako kot marsikatero drugo kulturno nahajališče oziroma spomenik so tudi Pompeji, ki so tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, pomemben gospodarski vir, na katerem slonijo restavracije, hoteli in turistične agencije.
Nekateri obtožujejo Bondija, da je glavni krivec za propadanje arheološkega nahajališča, za ohranitev katerega se je treba zahvaliti prav izbruhu vulkana oziroma njegovemu pepelu, ki je skoraj 1700 let prekrival mesto, vse dokler ga niso leta 1748 odkopali.
'Kriva je politika'
Predsednik narodnega združenja arheologov Tsao Cevoli krivi politiko. "V zadnjih dveh letih so odločitve o Pompejih sprejemali politiki namesto strokovnjakov." Kot pravi, se je pod Bondijem kulturno ministrstvo raje posvečalo spektakelskim dogodkom kot vzdrževanju. Denar so, na primer, vlagali v turistične projekte, hologramska podoba antičnega moža Julija Polibija je tako vodila turiste po njegovi vili.
"Vzdrževanje je nujno potrebno"
"Vlagati moramo v redno oskrbovanje. To sicer ne pritegne pozornosti, ampak je nujno potrebno," poudarja Cevoli, ki nadaljuje, da odstranjevanje plevela s strešnikov in zidov ni tako zanimivo kot 'light šov' in hologrami, zato pa prepreči, da bi se stavbe porušile.
Čeprav niso bile deležno takšnega medijskega poročanja kot pred kratkim zrušena hiša gladiatorjev, pa se je v Pompejih v letu dni zrušilo sedem stavb. "Pravzaprav je bilo sesedanja v tako kratkem času tako veliko, da to gotovo pomeni, da se nekaj resnega dogaja. To so zelo nevarni znaki," pravi Cevoli. Po njegovem mnenju je za to odgovorno ministrstvo za kulturo, ker posveča več pozornosti videzu kot vsebini. "Noben strokovnjak ne bi tega storil, vendar so tehnikom, arheologom in restavratorjem onemogočili kakršno koli besedo pri tem," še pojasnjuje Cevoli. Tako verjetno ne presenečajo ocene nekaterih, ki vidijo rešitev Pompejev v njihovi privatizaciji.
Preden so Pompeji doživeli tragični konec, je v njih bivalo 13.000 ljudi, ki jih je po izbruhu pokril pepel. Ta je omogočil nekakšno 'zamrznitev v času', saj se jih poznejše dobe niso mogle dotakniti, jih porušiti in na novo poseliti. Izbruh ognjenika je opisal Plinij ml., ki je iz Misenuma opazoval zasutje: "Gost črn oblak se je dvignil za nami in kot poplava prekril zemljo."