Tako 29. grafični bienale kot simpozij odpirata vprašanja, od kod v inštitucijah, ki so bile po tradiciji in po definiciji zavezane razstavljanju statičnih del, nenadoma taka množica dogodkov, tako umetniških kot teoretskih. Foto: Jaka Babnik/29. Grafični bienale
Tako 29. grafični bienale kot simpozij odpirata vprašanja, od kod v inštitucijah, ki so bile po tradiciji in po definiciji zavezane razstavljanju statičnih del, nenadoma taka množica dogodkov, tako umetniških kot teoretskih. Foto: Jaka Babnik/29. Grafični bienale
29. Grafični bienale
Ker je sicer vseprisoten umetniški dogodek teoretsko še zelo pomanjkljivo obravnavan, je prav ta dvojnost plodno izhodišče tako za atraktivno razstavo bienala kot simpozij bienala. Foto: 29. Grafični bienale

Mednarodni simpozij, ki se bo začel danes ob 11.00 in potekal še v soboto, bo razpravljal o temi, ki je tudi rdeča nit 29. bienala – dogodek kot privilegirani medij na področju sodobne likovne umetnosti. Svoja razmišljanja o tem bodo delili antropologi, filozofi, zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji.
Čeprav ima dogodkovna produkcija zaradi velikega in še vedno naraščajočega števila institucij izjemne razsežnosti, se zdi, da je likovno področje kljub temu v tem smislu povsem nereflektirana struktura. Sodobne umetnosti institucije ne le razstavljajo, ampak so tudi njene naročnice.

Program simpozija najdete tukaj.

Kakšna ikonografija nastaja?
Pred stoletji so torej dela naročali cerkveni naročniki in plemstvo, danes pa nastajajočo umetnost kot naročnice spodbujajo in posredno vplivajo na njen razvoj ravno umetnostne institucije. Kaj torej takšni procesi pomenijo, kakšen govor in ikonografija nastajata in zakaj, kakšne skupnosti nastajajo in zakaj ter kako se oboje vključuje v splošno delovanje družbe in deluje kot sodobni ideološki aparat, bo nekaj vprašanj, s katerimi se bodo ukvarjali sodelujoči na simpoziju.

Danes bodo o temi razmišljali kuratorka letošnjega bienala Beti Žerovc, ki je za vsebinsko izhodišče bienala tudi izbrala dogodek, ki po njenem mnenju deluje podobno kot grafika in je obenem enako poceni, ter bo podala uvodno besedo. Ob njej še Luisa Accati, Bojana Kunst, Henrietta L. Moore, Renata Salecl, Dario Gamboni in Roger Sansi-Roca, v soboto pa Werner Hanak-Lettner, Beatrice von Bismarck, Thomas Fillitz, Nathalie Heinich in Robert Pfaller.