Zgodovinski viri grajski kompleks v Slovenski Bistrici prvič omenjajo leta 1313. Največji razcvet je gospostvo doživelo v 18. stoletju, v baroku, ko so bili njegovi lastniki Attemsi, pomembna plemiška družina na Štajerskem. Foto: Spletna stran mesta in občine Slovenska Bistrica
Zgodovinski viri grajski kompleks v Slovenski Bistrici prvič omenjajo leta 1313. Največji razcvet je gospostvo doživelo v 18. stoletju, v baroku, ko so bili njegovi lastniki Attemsi, pomembna plemiška družina na Štajerskem. Foto: Spletna stran mesta in občine Slovenska Bistrica
Freske v gradu Slovenska Bistrica
Posebnost gradu Slovenska Bistrica so med drugim iluzionistične freske baročnega freskanta Franza Ignatyja Flurerja. Foto: Spletna stran mesta in občine Slovenska Bistrica

Kompleks je bil že razglašen za kulturni spomenik, nova odločba pa pomeni dopolnitev, saj se je v zadnjih letih stanje spomenika spremenilo. Gradnja prizidka k zdravstvenemu domu je onemogočila rekonstrukcijo izvirnega stanja parka, poleg tega pa je park tudi slabo ohranjen v zahodni polovici. Posledica vsega tega je, da posamezne parcele, ki so do zdaj imele status spomenika, le-tega izgubijo in pridobijo status vplivnega območja spomenika.



Iz rok v roke, na koncu do Attemsov
Slovenskobistriški grad zgodovinski viri prvič omenjajo leta 1313. Prva plemiška družina, v lasti katere je bil grad, so bili Vetterji. Pred letom 1587 je bil grajski kompleks v deželnoknežji lasti. Pred koncem 17. stoletja je postal grad last družine Wildenstein, po letu 1717 je bil v rokah Attemsov, ki so bili na Štajerskem med barokom izredno vplivni, v lasti so imeli tudi dvorca Štatenberg in Dornava, gradove Podčetrtek, Olimje, Goričane in Brežice. Tako je ostalo do leta 1945, ko je bil grad z nastankom nove jugoslovanske države nacionaliziran.

Parka ni mogoče povsem obnoviti
Umetnostnozgodovinska posebnost gradu Slovenska Bistrica so freske, ki jih je v viteški dvorani, na osrednjem stopnišču, v grajski kapeli ter v večjem delu prostorov v prvem nadstropju gradu poslikal Franz Ignaty Flurer. To je bilo med letoma 1717 in 1721. Prav tako je bil zanimiva posebnost gradu po francoskem vzoru vrtnega oblikovanja urejen grajski park. Danes je ohranjen le del parka, njegovo popolno rekonstrukcijo pa preprečujejo objekti (zdravstveni dom, športna dvorana in osnovna šola), ki stojijo na območju nekdanjega parka. Park je bil kljub temu v zadnjih letih pomlajen in obnovljen; to velja tudi za obzidje, grad pa se redno obnavlja že vse od leta 1985.