spet pritrdili na njegov kamniti trup.

Kamniti kip predstavlja Hariharo, božanstvo, ki združuje lastnosti Višnuja in Šive, dveh najpomembnejših božanstev v hindujskem panteonu, poosebljenj stvaritve in uničenja vesolja. Glavo so iz templja Phnom Da v južni pokrajini Takeo leta 1882 ali 1883 odnesli francoski raziskovalci; do nedavnega je bila razstavljena v pariškem muzeju Guimet.

Simbolična gesta
Ceremonialne prireditve v Narodnem muzeju, na kateri so glavo pričvrstili spet na telo, se je udeležilo okrog dvesto ljudi; med njimi so bili državni uradniki, tuji veleposlaniki in odposlanci muzeja Guimet. "Po 130 letih od ločitve pozdravljamo ponovno združitev glave in trupa Harihare," je v svojem govoru poudaril namestnik premierja Sok An. "V kmerski kulturi ponovna združitev simbolizira blaginjo." Obenem je pozval države, ki imajo še vedno v posesti kake kamboške artefakte, naj se zgledujejo po dejanju Francije in jih vrnejo.

Dediščina kolonializma
Kamboški zakon iz leta 1993 prepoveduje odnašanje kulturnih artefaktov iz države brez vladnega privoljenja. Vsi kosi, ki so bili odneseni po tem datumu, so po zakonu ukradeni in o nujnosti njihove vrnitve ni dvoma. Obstaja pa v umetniškem svetu tudi konsenz, da se vrača kose, ki so bili po letu 1970 - letu dogovora v zvezi s preprodajo antikvitet v Združenih narodih - izvoženi nezakonito ali z neurejeno dokumentacijo.

Oktobra lani so se v Kambodži razveselili vrnitve dveh kamnitih kipov iz obdobja Angkor, ki sta bila ukradena v času državljanske vojne in izvožena v Evropo, kjer so ju hranili zadnjih trideset let. Kipa - glavo Šive iz 9. stoletja in glavo moškega božanstva iz 12. stoletja - je državi vrnil norveški zbiratelj Morten Bosterud.

Kambodža je dolga stoletja upoštevala hindujska božanstva, preden je osrednjo vero v državi izrinil budizem. Danes je več kot 90 odstotkov prebivalcev Kambodže budistov.