Secesijsko arhitekturo prestolnice bi si težko predstavljali brez prepoznavnega, pisano okrašenega pročelja Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki jo je Ivan Vurnik z ženo ustvaril leta 1922. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Secesijsko arhitekturo prestolnice bi si težko predstavljali brez prepoznavnega, pisano okrašenega pročelja Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, ki jo je Ivan Vurnik z ženo ustvaril leta 1922. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Ivan in Helena Vurnik
Tudi Vurnikova žena Helena je življenje zapisala umetnosti, njeno slikarsko delo pa je Ivan spretno vključeval v svoje arhitekture. Foto: RTV SLO
Vurnik
Ivan Vurnik (1884-1971) poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija velja za pionirja moderne arhitekture in za utemeljitelja urbanizma na Slovenskem. Zaslužen je za ustanovitev arhitekturnega oddelka na tehnični fakulteti v Ljubljani, ki je bil temelj fakultete za arhitekturo. Na fotografiji: Mestna delavska kolonija (Maribor, 1929). Foto: Arhitekturni vodnik

Vurnikovi dnevi, ki jih organizira Center arhitekture v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občino Radovljica, bodo potekali do 1. junija. Projekt povezuje različne radovljiške zavode, dogajanje pa prenaša tudi v Ljubljano, saj želijo z dogodkom Vurnikovo delo predstaviti čim širši javnosti.
Vurnik na darilnih izdelkih
Vurnikove dneve, ki so izobraževalno-strokovne narave, so odprli v radovljiški Šivčevi hiši, kjer so pripravili priložnostno razstavo s predstavitvijo Vurnikovih pomembnejših arhitekturnih del in nekaterih njegovih osebnih predmetov. To spremlja tudi postavitev Ivan Vurnik in Helena Kottler Vurnik: Darilo slovenske arhitekture - Vurnikovi dnevi 2014.
Na ogled so dela študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, ki so pripravili 39 predlogov za različne darilne izdelke, nekatere izmed njih pa bodo v sodelovanju s slovenskimi proizvajalci tudi realizirali. Med temi so čokoladni pralineji čokoladnice Lucifer in Svilanitove brisače z Vurnikovimi motivi.
V teh dneh bo izšel še kažipot Vurnikovih del z zemljevidom, v prihodnjih letih pa nameravajo urediti Vurnikovo spominsko sobo in oblikovati pot, po kateri bi osnovnošolci ob pomoči delavnic spoznavali arhitekturo. Zbirko Darilo slovenske arhitekture želijo tudi v prihodnje nadaljevati predstavitev pomembnih slovenskih arhitektov. Vurnikove dneve bo spremljalo več delavnic in drugih dogodkov, namenjenih laični ter strokovni javnosti in različnim starostnim skupinam.
Vurnikov trg čaka na končanje del
Na občini, ki bodo zaznamovanje leta ovekovečili s postavitvijo posebej oblikovanih svetilk ob spomenik Antona Tomaža Linharta, si prizadevajo tudi, da bi po stečaju Tehnika in propadu javno-zasebnega partnerstva vendarle uspeli dokončati Vurnikov trg, katerega gradnja je v celoti zastala. Gre za novo radovljiško poslovno-stanovanjsko sosesko, pri kateri občina sodeluje z izgradnjo knjižnice in komunalno ter zunanjo ureditvijo.
Za zaključek ureditve komunalne infrastrukture ima občina v proračunu zagotovljenih 230.000 evrov, za dela na knjižnici in zunanjo ureditev pa načrtuje zadolžitev v višini 860.000 evrov. V drugi polovici leta naj bi bil objavljen nov javni razpis za izvajalca, ki bi dokončal knjižnico. Dinamika del bo odvisna od pridobitve virov financiranja, saj občina sama ne bo mogla zagotoviti še 2,2 milijona evrov potrebnih sredstev in bo projekt prijavila na naslednji razpis ministrstva za kulturo.


Celoten program Vurnikovih dni najdete tukaj.

Premalo cenjen za časa življenja
V Radovljici, kjer se je Ivan Vurnik rodil 1. junija leta 1884, na rojstni dan znamenitega rojaka, vsako leto zaznamujejo praznik krajevne skupnosti. Po besedah Krajevne skupnosti Radovljica Ladislava Eržena, Vurnika za časa njegovega življenja nismo znali dovolj ceniti, šele po njegovi smrti prihaja na dan, kako pomemben, mednarodno priznan arhitekt je bil.