Po mnenju Barbare Simoniti so se razmere za samozaposlene z vsako vlado poslabševale, vse dokler niso dosegle dna v vladi Janeza Janše oziroma, kot je dejala
Po mnenju Barbare Simoniti so se razmere za samozaposlene z vsako vlado poslabševale, vse dokler niso dosegle dna v vladi Janeza Janše oziroma, kot je dejala "v času turškega vpada v kulturo", ko so pisatelje zmerjali s paraziti. Foto: BoBo
Goran Vojnović
Dohodki samozaposlenih povprečno dosegajo le 30 odstotkov plače redno zaposlenih v kulturi. Foto: BoBo

Pungerčarjeva, ki kot samozaposlena v kulturi deluje od leta 1991, je dejala, da pogreša začetna leta, ko sploh ni občutila, da ima status samostojne umetnice. Pozneje se je to spremenilo do te mere, da je, če je želela od dela preživeti, morala ves čas spremljati zakonodajo in vse predpise, kar pa je imelo tudi svoje prednosti - danes s tem znanjem izdaja priročnik oziroma novičnik za samozaposlene.

Z vsako vlado za odtenek slabše
Po besedah Simonitijeve, ki ima status samozaposlene umetnice od leta 1995, se je bistvena sprememba za umetnike na svobodi zgodila v obdobju vlade Janeza Drnovška, ko so jih iz delavcev v kulturi preimenovali v samozaposlene v kulturi. To je ponazorila s primerom bolniškega staleža, ki ga lahko samozaposleni uporabijo šele po 30. dnevu bolezni. Po njenem mnenju so se razmere za samozaposlene z vsako vlado poslabševale, vse dokler niso dosegle dna v vladi Janeza Janše oziroma, kot je dejala, "v času turškega vpada v kulturo", ko so pisatelje zmerjali s paraziti.

Umetniki težko ustvarjajo od osmih do štirih
Vojnović, ki skoraj od začetke svoje kariere deluje kot svobodni umetnik, je poudaril prednosti t. i. dela na svobodi. Ugotavlja, da je produktivnejši, če ni omejen na delo v točno določenem časovnem razmiku, obenem pa tudi raje sam odloča, kdaj in kako bo delal. Meni, da večina umetnikov razmišlja, zato bi težko ustvarjala v delovnem času, ki ga določa služba.

Neskončna čakanja na plačila
Poleg nestalnega dohodka, ki ga je zaradi narave dela vajena večina umetnikov, Vojnović izpostavlja tudi birokratske težave oz. težave v komunikaciji z naročniki storitev. Poudaril je, da se lahko umetnik zaradi odloženega plačila naročnika znajde v eksistencialni stiski. Po njegovih besedah bi se morali težav lotiti tudi na sistemski ravni, saj ni jasno določenih datumov razpisov in dodeljevanja sredstev. Red na tem področju bi omogočil lažje delovanje umetnikov.

Po besedah Pungerčarjeve se razmere za samozaposlene nekoliko izboljšujejo, saj umetniki z ministrstvom za kulturo sodelujejo neposredno prek komisij, težava pa je v tem, da je dialog za ministrstvo neobvezujoč. Vojnović težavo vidi tudi v heterogenosti umetniških področij, saj, kot je dejal, že znotraj filmske dejavnosti težko dosežejo sporazum.

Nepravično brezno med zaslužkom redno zaposlenih in samostojnih delavcev
Simonitijeva je med drugim opozorila na dohodke samozaposlenih umetnikov, ki naj bi, sodeč po podatkih raziskave, ki so jo v obdobju ministrovanja Majde Širca opravili na ljubljanski ekonomski fakulteti, dosegli le 30 odstotkov plače redno zaposlenih v kulturi.