Zgodovinska mesta imajo podobne značilnosti in težave, zato jim povezovanje koristi. Mestna jedra v zadnjih desetletjih izgubljajo svojo vlogo, saj se je gospodarstvo preselilo na obrobja mest, zato je treba najti druge dejavnosti, ki bi v mestna središča pritegnila ljudi.
V Združenju zgodovinskih mest Slovenije so povezana stara slovenska mesta z ohranjeno stavbno dediščino. Trenutno v združenju delujejo mesta Celje, Idrija, Koper, Kranj, Novo mesto, Radovljica, Slovenske Konjice, Tržič, Piran, Ptuj in Škofja Loka, v prihodnje pa se jim bo verjetno pridružilo še katero izmed slovenskih mest s spomeniško zaščitenim mestnim jedrom. Pogovori o vstopu v združenje tečejo tudi z Ljubljano.
V mestna jedra se vrača življenje
V minulih desetih letih je Združenje zgodovinskih mest Slovenije v sodelovanju s samimi mesti oziroma občinami izvedlo vrsto projektov za obnovo mest in za obujanje starih znanj ter običajev. Zadnja leta pa so se osredotočali predvsem na promocijo zgodovinskih mest in na informiranje javnosti ter povečevanje prepoznavnosti.
"Danes mesta živijo, so polna dejavnosti, vanje se vrača življenje," je poudarila sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc, a za to, da so ustavili izumiranje mestnih središč in vanje ponovno pripeljali številne prireditve in pestro dogajanje, je bilo potrebnih deset let truda.
Cilji za prihodnost: trženje
"Še veliko dela nas čaka tudi v naslednjih desetih letih," ugotavlja Dolenčeva. Z akcije promocije mest bodo naredili korak naprej na trženje in prodajo s ciljem, da bi povečali obisk in goste v mestih zadržali dlje, saj jih običajno obiščejo le za nekaj ur ali največ za en dan. "To so konkretni cilji, ki smo si jih zadali za naslednjih deset let. Seveda jih ne moremo uresničiti čez noč, smo pa na pravi poti," je prepričana.
O programu in idejah za prihodnjih deset let delovanja Združenja zgodovinskih mest Slovenije so govorili tudi na srečanju, ki so ga ob praznovanju desetletnice minulo sredo pripravili v Škofji Loki.