Sirski vojaki na ruševinah Belovega templja. Dva tisoč let staro svetišče je bilo septembra lani eden prvih spomenikov kulturne dediščine, ki so ga minirali pripadniki IS-ja. Foto: Reuters
Sirski vojaki na ruševinah Belovega templja. Dva tisoč let staro svetišče je bilo septembra lani eden prvih spomenikov kulturne dediščine, ki so ga minirali pripadniki IS-ja. Foto: Reuters
Palmira
Antično mesto s citadelo oz. trdnjavo, ki je bila zgrajena v 13. stoletju, je v roke IS-ja padla 23. maja lani, ko je na njej tudi zaplapolala črna zastava IS-ja. Na fotografiji je Fakredinov grad. Foto: Reuters
Junija bo v Berlinu potekala strokovna konferenca na temo reševanja in ohranjanja dediščine v Siriji. Foto: Reuters

Unesco je v Palmiro, ki je del svetovne dediščine, poslal strokovnjake, ki naj bi natančno ocenili škodo, ki jo je tam povzročil IS. Strokovnjaki so v spremstvu modrih čelad v mestu, ki ga je režimskim silam predsednika Bašarja Al Asada uspelo znova zavzeti prejšnji mesec, preučili tako muzej kot arheološko najdišče.

Kot je v izjavi za javnost danes zapisal Unesco, so v muzeju ugotovili, da je večina kipov in sarkofagov, ki so bili preveliki, da bi jih spravili na varno, ostala brez obrazov, z razbitimi glavami ali so bili kar popolnoma raztreščeni.

Na arheološkem najdišču pa so strokovnjaki dele velike starodavne avenije našli nedotaknjene, pa tudi dvorišče tamkajšnje agore. Po drugi strani pa sta slavolok in tempelj Baal Šamina razbita na kosce.


Poklon tudi človeškim žrtvam

Z minuto molka so se ob obisku Palmire tudi poklonili žrtvam, ki so jih skrajneži ubili na javnih usmrtitvah v tamkajšnjem rimskem amfiteatru.

Nekatera nahajališča so si lahko strokovnjaki ogledali le od daleč, saj tam še niso končali razminiranja.

Dokončno poročilo šele v juliju
Celotno poročilo o Palmiri bo Unesco predstavil na letnem srečanju odbora za svetovno dediščino, ki bo julija v Turčiji. Sicer pa bo v sirsko mesto poslalo še eno strokovno misijo, ki si bo nastalo stanje ogledala podrobneje.

Palmira, ki leži severovzhodno od Damaska, je bila v antičnem času kot oaza sredi sirske puščave pomembno trgovsko središče. Arhitektura je bila kombinacija nabatejske kulture z grškimi in rimskimi elementi. Do izbruha vojne marca 2011 je bila s svojimi monumentalnimi ruševinami ena ključnih turističnih zanimivosti v Siriji.

Antične spomenike bi lahko obnovili v petih letih, je še v marcu samozavestno ocenil vodja sirske agencije za kulturno dediščino Mamun Abdulkarim.