Judovski muzej v Berlinu vsako leto pritegne na sto tisoče obiskovalcev, k čemur prispeva tudi njegova arhitekturna podoba, saj je še pred odprtjem muzeja številne k ogledu pritegnila prazna zgradba, ki jo je zasnoval priznani poljsko-ameriški arhitekt Daniel Libeskind. Po njegovih načrtih bodo muzej zdaj povečali in predelali halo nekdanje cvetlične tržnice nasproti muzeja.
Nekoč cvetlice, danes spoznavanje judovske zgodovine
V 170 metrov dolgi industrijski hali bodo uredili tri prostore, v katerih bodo potekali izobraževalni programi, v njih pa bodo uredili tudi arhiv. Arhitekt je predvidel tri volumne, ki jih bo ustvaril s pomočjo treh ogromnih lesenih zabojev, vrednost projekta pa je ocenjena na 11 milijonov evrov.
Načrti predvidevajo tudi delno zunanjo predelavo spomeniško zaščitene industrijske hale iz 60. let preteklega stoletja. Načrtovan je prizidek pred vhodom in dva kubusa v notranjščini, oblečena v les, v katerih bosta urejena avditorij in biblioteka. Lesena kubusa naj bi zbujala reminiscence na Noetovo barko ali zgolj transportne zaboje.
Stari kolegij in nova Libeskindova stavba
Vhod v judovski muzej vodi skozi staro stavbo nekdanjega kolegija, v kateri poleg informacijske točke za obiskovalce najdemo še muzejsko trgovino, restavracijo in prostore za dogodke. Tudi to stavbo je Libeskind v 90. prenovil, pozneje pa dodal še stekleno streho nad notranjim atrijem. Stopnice obiskovalce popeljejo v Libeskindovo stavbo, zgrajeno leta 1999 (muzej so v njej odprli dve leti pozneje), ki že sama po sebi s svojim svojevrstnim vizualnim in prostorskim jezikom tvori del zgodbe judovske zgodovine.
Arhitektura kot muzej
Struktura stavbe je zasnovana na linijah, ki povezujejo zgodovinske dogodke in lokacije judovske kulture v Berlinu. Libeskind je pri načrtovanju stavbe uporabljal tudi koncepte odsotnosti, praznine in nevidnega. Ti so izoblikovani skozi nekatere ostre kote in odsekane ali cikcaklinije, ki obiskovalca popeljejo tudi v prazne sobe, ki jih Libeskind imenuje "izpraznjene praznine". Gre za neobičajne temačne prostore ostrih kotov, ki se proti vrhu zožijo, svetloba pa le pronica nekje pri vrhu. Arhitektura, ki že sama po sebi pripoveduje zgodbo judovske zgodovine in s svojo zasnovo skorajda nujno posrka obiskovalca vanjo, se tako tesno prepleta s samo vsebino in namenom muzeja.
Eden najuspešnejših muzejev
Muzej predstavlja socialno, politično in kulturno zgodovino Judov v Nemčiji vse od 4. stoletja do danes. Danes s približno 750.000 obiskovalci letno velja za enega najuspešnejših muzejev v nemški prestolnici. Muzej bo oktobra praznoval deseto obletnico svojega obstoja in se namerava v letu 2012 še intenzivneje posvetiti aktualnim temam. V novih prostorih, namenjenih izobraževalnim programom, se bodo šolarji pod vodstvom muzejskih pedagogov med drugim posvetili vprašanju sobivanja različnih kultur.