Organizirana skupina je vdrla v galerijo in odnesla predmete razstave Marije Mojce Pungerčar, ki je predstavljala umetniško znamko Socialdress. Foto: RTV SLO
Organizirana skupina je vdrla v galerijo in odnesla predmete razstave Marije Mojce Pungerčar, ki je predstavljala umetniško znamko Socialdress. Foto: RTV SLO
Marija Mojca Pungerčar
Avtorica projekta Marija Mojca Pungerčar je "zgrožena in prizadeta zaradi zahrbtnega napada na umetniški projekt in uničenje razstave". Po dejanju je storilce pozvala, da snamejo maske in svoja stališča odkrito povejo, ukradena dela in opremo pa vrnejo. Foto: MMC RTV SLO

A pri tem ni jasno, kdo ali kaj pravzaprav stoji za omenjenim komitejem, ki je pismo, v katerem prevzema odgovornost, ponoči poslal na naslove medijev.

Oglasili so se namreč Borut Savski, Stefan Doepner in Boštjan Leskovšek, ki od leta 2007 delujejo v začasnem prostoru v nekdanji tovarni Rog. Kot pravijo, ne poznajo nobene skupine začasnih uporabnikov, ki bi se imenovala Nadstandardni komite Rogovcev. "Prav tako nismo predali zastopanja naših stališč nikomur, zato je izjava o odgovornosti za krajo v galeriji Alkatraz, ki da jo prevzemajo Rogovci popolna izmišljotina in dezinformacija," so zapisali. Kot menijo, je akcija zakrinkanih posameznikov izključno kriminalno dejanje.

"Ker je pred tedni skupina posameznikov iz skupine uporabnikov Socialnega centra Rog že izvedla podoben pogrom nad dvema začasnima uporabnikoma nekdanje tovarne Rog, je dokaj očitno, da gre tudi v primeru kraje v galeriji Alkatraz za iste ljudi," so še zapisali. Med njimi naj bi bil tudi Andrej Kurnik. "Andrej Kurnik se tudi še sedaj poslužuje spletne pošte v okviru uporabnikov Roga, zato ga pozivamo, da se identificira kot eden od odgovornih ali pa se distancira od obeh omenjenih dejanj," so zapisali.

Kot še dodajajo, so gesla vstajniškega gibanja - ki jih je uporabila tudi Marija Mojca Pungerčar, katere razstavne eksponate so odnesli neznanci - že zdavnaj prešla v javno rabo, zato si jih nihče ne more prisvajati.

Kdo je torej podpisal pismo?
Spomnimo. Zaradi napisov na sporočilih, ki jih je skupina od 10 do 15 zamaskiranih posameznic in posameznikov pustila po odtujitvi razstavnih predmetov v razstavišču, z besedami "Ne bomo bager, ki ruši Rog", se je v sredo razširilo mnenje, da gre za akcijo proti prenovi nekdanje tovarne.
Danes ponoči pa smo mediji prejeli sporočilo, pod katerega se podpisuje Nadstandardni komite Rogovcev za pomoč pri gentrifikaciji Ljubljane, Slovenije in širše. "Rogovci smo napad izvedli zato, da bi javnost opozorili na problematiko neizkoriščenih prostorov in da bi pritegnili razsvetljene investitorje, ki bi končno omogočili umetnosti, da služi gospodarski rasti."

Kot dodajajo, so se v dani gospodarski intervenciji Rogovci povezali z mestnimi oblastmi, pri čemer jih je "podprla tudi ljubljanska ciprska diaspora". "Napad smo izvedli s skupnimi močmi, saj smo prišli do spoznanja, da bo le usklajena akcija sprožila izgon parazitskih organizmov, ki onemogočajo razcvet podjetniškega duha. Le tako bo načrtovan projekt Centra Rog končno stekel po več letih blokad. Popolnoma se zavedamo, da morajo biti prazni prostori osvetljeni, zato je skupni napad tudi del prizadevanj, da bi ti degradirani objekti končno zasijali v polni luči."
S tatvino so po podatkih ljubljanske policijske uprave povzročili 30.000 evrov škode, za kar podpisani pravijo, da gre za visok znesek, vendar "majhen glede na izpuščene priložnosti, ki so nastale z večletno devastacijo Roga". "Ta se je začela z nelegalno zasedbo prostorov, ki so bili do tedaj središče ekonomskega, kulturnega in socialnega udejstvovanja, v čast in ponos soseski ter mestu. O tem nenazadnje priča dejstvo, da je Mol kompleks tovarne Rog kupila dvakrat, drugič celo po mnogo višji ceni. Vendar če tej izgubi 30.000 evrov prištejemo neprecenljiv dobiček, ki ga bomo kot družba pridobili z vzpostavitvijo Centra Rog, menimo, da gre za zanemarljiv znesek," še pišejo.
Odnesli izdelke z delavnice Socialdress
Cilj tatvine je bila razstava Marije Mojce Pungerčar, ki je predstavljala svojo znamko Socialdress. Gre za kolekcijo oblačil in tekstilnih izdelkov za dom in gospodinjstvo, na njih pa so izvezena gesla, ki so na protestih pozivala k obračunu s političnimi elitami. Pungerčarjeva, med drugim tudi urednica spletnega portala Artservis, namenjenega sodobni umetnosti in umetnikom, pri projektu Socialdress združuje tradicionalne rokodelske veščine, sodobno tehnologijo, družbeno angažiranost in socialno podjetništvo. Izdelki so avgusta nastali na delavnici v Roglabu.