"Velikokrat se zgodi, da so stanovanja videti kot tista iz katalogov: lepo, a vendar nimajo duše človeka, ki bo tam bival. Treba je zmešati pravi koktajl vsega, da dobimo pravi izdelek. Kot notranji oblikovalec imaš pregled nad ponudbo trga, ga uporabiš kot lekarno in izbereš pravo stvar, da narediš prostor unikaten," pravi slovenski arhitekt Gregor Drobnič, ki v Berlinu - njegovo burno razmerje s to metropolo traja že več kot desetletje - deluje pod znamko Otto Von Berlin.

Drobničeva poslovna ideja (strankam kot osebni nakupovalec nudi pomoč pri opremljanju domov), ki, kot pravi, "kar dobro igra na novem igrišču", je dobila ime po njegovem štirinožnem ljubljencu - francoskem buldogu Ottu. Zakaj, med drugim preberite v spodnjem pogovoru.

Vaše glavno vodilo je, da mora biti oprema stanovanja ali poslovnega prostora "preprosta, a hkrati zabavna".

Oprema prostora, javnega ali zasebnega, mora biti podrejena funkciji. Zato moram vedno najprej dobro spoznati naročnika: kaj dela, kako biva, in šele ko so vse funkcije definirane, se lahko začneva pogovarjati o tem, kje bo stala zofa ali kakšne barve bodo stene.
Čeprav k prostoru pristopam celostno, od prve zamisli do zadnje podrobnosti, je moj najljubši del v tem procesu oblikovanje oziroma izbira elementov v stanovanju - ko kombiniraš materiale, ugotavljaš, kateri stol najbolj spada v prostor oziroma katera luč bo s svetlobo najboljše izpostavila tvojo zamisel.

Dom naj ne bo videti kot stran iz kataloga, ampak mora biti vanj vcepljena duša stanovalca, pravite. Pa vendar, ali tudi sami kdaj "grešite" in se odpravite, recimo, v Ikeo?

Grešim, ampak v manjših odmerkih. Ikea je čisto sprejemljiva za določene, praktične kose, ko moraš napolniti kuhinjo s krožniki, kozarci, kupiti vzmetnico ali opremiti shrambo s funkcionalnimi policami. Če se pa že zgodi, da najdem primeren kos pohištva, ki bi bil uporaben, ga seveda malo predelam tako, da mu dodam pečat znamke Otto von Berlin.
Kaj točno pomeni izraz osebni nakupovalec (v angleščini "personal shopper"), kaj vse zajema?
Prav zaradi poplave idej in nepregledne ponudbe je koncept osebnega nakupovalca vse bolj aktualen. Ideja se mi je utrnila, ko sem se pogovarjal z ljudmi, ki so bili pred začetkom opremljanja stanovanja. Velikokrat se zgodi, da imajo naročniki že izdelan koncept oziroma vizijo o tem, kako bi opremili prostor, vendar ne vedo, kje začeti oziroma kam se obrniti, predvsem pa nimajo časa. Neki prijatelj mi je potožil: "Od vse te izbire sem postal tako utrujen in zmeden, da sem šel iz obupa kar v Ikeo."
Kot "personal shopper" pomagam ljudem tako, da naredim neki osnovni izbor, ki jim olajša odločitev, in potem na njihovo željo tudi vse skupaj do konca izpeljem. Tako prihranijo ogromno časa in predvsem živcev.

Trenutno sem vpet v dva projekta za dva popolnoma različna tipa strank. Prva je polno zaposlena, dela od jutra do večera in si hkrati še ustvarja nov dom. Ima zelo izdelan oblikovalski koncept stanovanja, potrebovala pa je rešitev za garderobni prostor. Moja naloga pri tem projektu je bila, da najdem pravo rešitev, ki bo sledila njenemu konceptu in ga še malo nadgradila. Med projektiranjem sva vzpostavila zelo osebno vez, in ko je ugotovila, da sodeluje z nekom, ki razume njene ideje in jih zna hitro izvesti in tudi nadgraditi, se je moj seznam nalog samo še večal. Zdaj nadzorujem večino del v stanovanju in celo organiziram selitev. Zanjo sta prednost storitve osebnega nakupovalca čas, ki ga prihrani, in stres, ki se mu izogne.
Drugi primer je par, ki si prvič ustvarja skupen dom. Vsak je v novo stanovanje s sabo prinesel nekaj kosov pohištva, vendar sta kmalu ugotovila, da jima manjka tudi neka skupna nota v prostoru. Začeli smo se pogovarjati in počasi sem jima odprl čisto nov vidik pogleda na prostor. Nakupovali smo skupaj in opremljali z vseh vetrov. Določene kose pohištva smo našli na bolšjem sejmu, določene smo izdelali s pomočjo mizarjev in na koncu dobili čudovit prostor. Priznala sta mi, da sama nikoli ne bi zavila na bolšji trg po pohištvo, ampak bi šla pač v prvi salon. Zdaj manjkajo še manjši detajli in dodatki, in če vidita kaj zanimivega, mi pošiljata fotografije v potrditev.

Torej se v iskanju popolnega kosa pogosto odpravite tudi na bolšje trge?

Lahko bi rekel, da so bolšji trgi moj drugi dom. Obiskujem jih redno, ker je tam vedno kaj novega, pohištvo in dodatki se hitreje obračajo.
Kako proste roke pa imate po navadi pri opremljanju prostorov? Kaj storite, če ima stranka z vami resnično nezdružljiv okus?
Glede na to, da je zdaj velika ponudba na trgu, obstajajo tudi različni okusi. Zato vsak nov naročnik najprej pregleda reference in to, kako gledaš na prostor. Seveda te najame, če mu je tvoj slog všeč, zato nikoli nisem imel primera, da bi se s potencialnim naročnikom razšla zaradi nerazdružljivega okusa.
Pri vas rek "kovačeva kobila je vedno bosa" ne velja, saj smo si vaše stanovanje pred kratkim lahko ogledali v Ambientu in prebrali, da "odseva prefinjen okus" in ste zanj našli "navdihujoče rešitve", v njem pa vlada "simbioza idej in dobrega počutja". Kako ste se lotili opremljanja svojega stanovanja, je to sploh kdaj dokončan projekt?
Ko se arhitekt loti opremljanja lastnega stanovanja, si vedno reče, tukaj se bom pa izživljal, ker nimam nobenega naročnika. Glede na to, da sem vsak dan v stiku z novimi kosi pohištva, mi vedno pade na misel kaj novega, kaj bi se dalo izboljšati, zato moje stanovanje nikoli ne bo 100-odstotno dokončan projekt. Velikokrat se zgodi, ko pridejo prijatelji na obisk, da sedijo na novih stolih, na istem kavču, ki stoji ob drugi steni, oziroma pijejo iz novih kozarcev in to je del čara tega stanovanja. Vedno je kaj novega, predvsem kak nov kos vintidžpohištva se kar kje pojavi.
Kaj pa je najbolj neprecenljivi oziroma ljubljeni kos v vašem stanovanju?
Zame neprecenljiv kos je slika iz leta 1875, ki sem jo podedoval. Na njej je moj prapradedek in ima seveda častno mesto v stanovanju.
Nekoč razvpiti Neukölln, kjer prebivate, je danes trendovska soseska. Pred časom smo veliko brali o "gonji proti berlinskim hipsterjem", saj naj bi grenili življenja "običajnih ljudi", ki si stanarin in drugih uslug v prej getoiziranih soseskah ne bi mogli več privoščiti. Vaš komentar?

Berlin je zdaj zelo 'in' mesto in veliko ljudi prihaja, da bi našli svoj prostor pod soncem. Zato se dogaja, da je povpraševanje večje od ponudbe, in cene gredo gor. Neukölln je res 'in' soseska, včasih so živeli tam samo 'gastarbajterji', zdaj smo pa 'novi priseljenci' malo premešali štrene. Moram priznati, da sem imel izredno srečo, da lahko živim tu, kjer sem. Osebno me 'hipsterji' sploh ne motijo, ker dajo mestu malo barvitosti.
Kako ste po prihodu v Berlin našli svoj prostor med najbrž resnično velikansko konkurenco? In zakaj ste se odpravili ravno v Berlin?

Z Berlinom imava že več kot desetletno razmerje. Februarja 2003 sva se prvič spoznala. Kljub mrazu in snegu sem že na prvem sprehodu ugotovil, da bo to nekaj dobrega. Mesto je veliko, na vsakem drugem vogalu te čaka nekaj novega, nov navdih ... Potem sem se vedno znova vračal in vračal, ker mesta, ki ima več kot pet milijonov prebivalcev, ne odkriješ ravno v 14 dneh.

Ob vsaki vrnitvi domov sem imel večjo željo, da se čim prej spet vrnem. Takrat sem se odločil, da je Berlin mesto, ki bo moje novo igrišče, kjer si hočem dokazati, da ga lahko obvladam. Trajalo je dobri dve leti, da sem bil končno povabljen na prvi razgovor za službo v manjšem biroju za notranje oblikovanje. Službo sem dobil, podpisal pogodbo in imel 14 dni, da se vrnem. Odpotoval sem nazaj domov, ugotovil, da gre zdaj zares, končal še zadnji projekt v Sloveniji, vzel kovčke in odšel.
Na začetku sva imela z Berlinom zelo burno razmerje, bili so vzponi in padci, ampak moja želja, da se dokažem, je bila iz dneva v dan večja. Zdaj, dobri dve leti pozneje, sem si ustvaril dom, našel dobre prijatelje in ustvaril blagovno znamko Otto von Berlin, ki kar dobro igra na novem igrišču.
Ste kulinarični navdušenec. Kateri so vaši najljubši kotički v Berlinu, kje vas hrana nikoli ne razočara?

V Berlinu se mešajo kulture, zato se mešajo tudi okusi. Odlično je, da lahko izbiram, kaj bi danes za kosilo, zato nimam samo enega kotička, kjer me hrana ne razočara, ampak imam kar nekaj favoritov, ki so vsi v razdalji nekaj minut. Všeč so mi manjši lokali, ki so po navadi v lasti družine, oče stoji za točilnim pultom, mama kuha in sin streže. Trenutno je na vrhu moje lestvice poljska restavracija Kokolores, ker me je po prvem "skeptičnem" obisku popolnoma očarala.
Ime znamke Otto von Berlin je navdahnil vaš prikupni francoski buldog, ki je tudi neizčrpen vir navdiha ...
Otto je moja desna roka, seveda je tudi navdih za mojo blagovno znamko Otto von Berlin. Ni samo pes, ki je najboljši prijatelj, ampak se lahko od njega tudi kaj naučiš. Če opazuješ pasje dojemanje prostora, ti je takoj jasno, kako mora biti prostor definiran, da se v njem kar najbolje počutiš. Na koncu dneva se vsi radi dobro počutimo v prostoru, kjer živimo oziroma delamo, kajne?

V galeriji si oglejte nekaj projektov s pečatom znamke Otto von Berlin. Med njimi je tudi dom Gregorja Drobniča, ki pa se ves čas spreminja.