



Vaša ocena: 



Ocena 4,0 od 21 glasov
Ocenite to novico!
| Igrišče za golf z 18 luknjami je igrišče, ki lahko ponuja možnost za turnirje in vse drugo, kar sodi h golfturizmu. | ||
| Borut Pahor | ||
| Sama mislim, da golfa v kontekstu takega bisera ne more biti. | ||
| Majda Širca | ||
Na osrednji slovesnosti ob 430. obletnici Kobilarne Lipica je slavnosti govornik predsednik vlade Borut Pahor lipicanca označil za simbol slovenstva, Lipico pa za spečo Trnuljčico.
Borut Pahor se je v svojem govoru med drugim vprašal tudi, kako ohraniti najslavnejšo slovensko kobilarno še nadaljnjih 430 let, in predvsem, kaj storiti, da bodo čez toliko časa z enakim veseljem kot danes praznovali njen obstoj, s tem pa tudi praznovali enega izmed simbolov slovenstva. "Lipicanec je eden izmed temeljev slovenskega ponosa, eden izmed simbolov s katerimi se Slovenci ponašamo," je povedal Pahor. In nadaljeval, da nas 430 let kulturne in naravne dediščine zavezuje k temu, da bo ponos lipicanca ostal.
Lipico samo pa je predsednik vlade označil za spečo Trnuljčico, ki je preostalemu svetu ne razkazujemo dovolj, vendar pa jo je treba tudi obogatiti, ter ljudi v Lipico privabiti z zanimivo zgodbo. Pri tem pa je še dodal, da je najbolj bistveno, da ohranimo lipicanca in njegov obstoj. Poleg tega pa Pahor želi znova obuditi protokolarno četo lipicancev, ki bi stala v ponos in čast slovenski državi.
Pogled k prihodnosti
S prireditvijo ob dnevu lipicanca so dogodki, ki od začetka leta zaznamujejo 430. obletnico lipiške kobilarne, po mnenju organizatorjev dosegli svoj vrhunec. S slavnostno akademijo so obletnici izrazili tudi umetniški poklon, so v sporočilu za javnost zapisali v službi za odnose z javnostjo Kobilarne Lipica.
| Prireditev, v kateri so se prepletali umetniški, glasbeni in recitacijski nastopi, je zaznamovala Lipiška šola klasičnega jahanja. Ta se je premierno predstavila s plesno točko, v kateri sta nastopila črni in beli lipicanec v paru. |
Prireditev v režiji Njegoša Maraviča si je bilo mogoče v neposrednem ogledati na drugem programu televizije Slovenija so bili solisti Opere in Baleta Ljubljana, violinistka Anja Bukovec in tolkalska skupina Stop.
Proslava v čast 430. obletnice kobilarne je po mnenju direktorja kobilarne Tonija Rumpfa poklon preteklosti in tradiciji, predvsem pa pozdrav prihodnosti, v kateri želijo uresničiti vse potenciale, ki jih Kobilarna Lipica premore kot destinacija z močnimi kulturnimi in turističnimi konotacijami.
Pahor in Širca na nasprotnih bregovih
Še vsaka vlada do zdaj je poskušala Kobilarno Lipica tako ali drugače rešiti pred propadanjem, a uspelo ni še nobeni. Kobilarna Lipica je zdaj znova v središču pozornosti. Za to je pretekli teden poskrbel premier Borut Pahor, ki je vse presenetil z izjavo o možnosti širjenja igrišča za golf znotraj posestva kobilarne. Ministrica za kulturo mu je takoj razložila, da se to v njenem mandatu ne bo zgodilo.
Čeprav smo Slovenci na svoje spomenike ponosni in se z njimi radi postavljamo v tujini - te dni se, na primer, v akciji STO-ja lipicanci sprehajajo tudi po španskih ulicah, o čemer smo poročali tudi na MMC-ju -, pa se doma njihove vrednosti v resnici ne zavedamo. Tako kot se ne moremo poenotiti glede drugih vprašanj nacionalnega pomena, smo razdvojeni tudi glede zagotovitve dostojnega "življenja" Kobilarne Lipica, je v prispevku za Odmeve poročala Elen Batista Štader.
Čeprav je prejšnje vodstvo nad zamislijo o širjenju igrišča za golf že obupalo in papirje pospravilo v predal, je prav s to rešitvijo znova presenetil premier Pahor: "Golf igrišče z 18 luknjami je igrišče, ki lahko ponuja možnost za turnirje in vse drugo, kar sodi h golfturizmu," je dejal. Na to se je takoj odzvala kulturna ministrica Majda Širca. Dokler bo ona ministrica, golfa ne bo, je poudarila: "Sama mislim, da golfa v kontekstu takega bisera ne more biti."
Razvijati turizem ali se prepustiti volji države?
Zamisel o širjenju obstoječega igrišča za golf z 9 na 18 lukenj ni nova. Tudi prejšnje vodstvo kobilarne se je namreč spopadalo z dilemo, ali ob kobilarni razvijati turizem ali se v celoti prepustiti volji oziroma usmiljenju sicer mačehovske države. Igrišče so sprva nameravali razširiti na zapuščenem, zaraščenem območju, ki pa je še vedno del spomeniško zaščitenega posestva, poroča Batista Štaderjeva.
A stroka pri tem ni popuščala. Proti širjenju golfa znotraj spomenika so se glasno zavzemali tudi v Mednarodnem združenju za Lipico: "Konj je stvar prestiža, stvar luksuza. Vsak mora pri sebi razčistiti, ali je zmožen posedovati konja ali ne. Tako mora tudi Republika Slovenija to razčistiti," je poudaril Etbin Tavčar.
In to priložnost bo vlada imela že v kratkem. Na mizo bo kmalu dobila načrt upravljanja kobilarne, torej celovito strategijo s kulturnega, gospodarskega in turističnega vidika, končuje prispevek Batista Štaderjeva.
V priloženem videoposnetku si oglejte prispevek v celoti, v nadaljevanju Odmevov pa je sledilo soočenje v studiu, ki ga je vodila Rosvita Pesek. Soočila sta se Tomi Rumpf, direktor javnega zavoda Kobilarna Lipica, in predsednik Društva Ljubiteljev Lipice Boris A. Novak.
In koga hudiča moti golf v tistem okolju? Razen samooklicanih varuhov megle. Dejavnost, ki se odvija v naravi, ki v resnici kultivira krajino. Kjer je planiran golf, je danes navadna šikara, če veste, kaj je to. Nasprotniki pa hočejo delati vtis, da se konjem krade pašnike, travnike in zelene livade. Nonsens!!
Časnik poroča:
lipicanci so sodelovali
pri zgodovinskem filmu.
Radio razlaga:
Milijonar je kupil lipicance,
plemenite živali so nemirne
ves čas poleta nad Atlantikom.
in učna knjiga uči:
lipicanci so hvaležni jezdni konji.
Doma so s Krasa, proznega kopita,
gizdavega drnca, bistre čudi
in trmaste zvestobe.
In vendar ti dodajam, sinko,
da teh nemirnih živali
ni mogoče spraviti v razvidne obrazce:
dobro je, kadar sije dan,
lipicanci so črna žrebeta.
in dobro je, kadar vlada noč,
lipicanci so bele kobile,
najbolje pa je,
kadar prihaja dan iz noči,
kajti lipicanci so beločrni burkeži,
dvomi šaljivci njenega veličanstva,
slovenske zgodovine.
Drugi so častili svete krave in zmaje,
tisočletne želve in leve s perutmi,
samoroge, dvoglave orle in fenikse,
mi pa smo si izbrali najlepšo žival,
izkazala se je na bojiščih in v cirkusih.
prepeljevala je kraljične in zlato monštranco,
zato so dunajski cesarji govorili
francosko s spretnimi diplomati,
italijansko z zalimi igralkami.
špansko z neskončnim Bogom
in nemško z nešolanimi hlapci,
s konji pa so se pogovarjali slovensko.
Spomni se, otrok, kako skrivnostno
sta spojena narava in zgodovina sveta
in kako različna je vzmet duha
pri slehernem ljudstvu na zemlji.
Dobro veš, da smo zemlja tekem in dirk.
Zato tudi razumeš, zakaj so se beli konji
iz Noetove barke zatekli na naša čista tla,
zakaj so postali naša sveta žival,
zakaj so stopili v legendo zgodovine
in zakaj razburjajo našo prihodnost,
nenehoma nam iščejo obljubljeno deželo
in postajajo zanosno sedlo našega duha.
Kar naprej sem na beločrnem konju.
mili moj sinko,
kakor poglavar beduinov
sem zrasel s svojo živaljo.
vse življenje potujem na njej,
bojujem se na konju in molim na njem,
spim na konju in sanjam na konju
in umrl bom na konju,
vse naše prerokbe sem spoznal
na skrivnostni živali,
in tudi to pesem sem doživel
na njenem drhtečem hrbtu.
Nič temnejšega ni
od jasne govorice
in nič resničnejšega ni od pesmi,
ki je razum ne more zapopasti,
junaki šepajo v svetlem soncu
in modrijani jecljajo v temi,
burkeži pa se spreminjajo v pesnike
krilati pegazi vedno hitreje dirjajo
nad votlinami naše stare zemlje
in poskakujejo in trkajo,
nestrpne slovenske živali
še vedno budijo kralja Matjaža.
Kdor še ne zna zajezditi konja,
naj se čimprej nauči
ukrotiti iskro žival,
obdržati se svobodno v lahkem sedlu
in uloviti ubrano mero drnca,
predvsem pa vztrajati v slutnji,
kajti naši konji so pridirjali od daleč
in so daleč namenjeni,
motorji radi odpovedo,
sloni preveč pojedo,
naša pot pa je dolga
in peš je predaleč.
1977, Edvard Kocbek, Matjaž Kocbek
Obstaja sicer še ena možnost, da poiščejo zasebnega investitorja za turizem, vendar dvomim, da bi kdo hotel s poštenimi nameni v španovijo z našo muhasto državo, kjer imajo glavno besedo razni zdraharji.