Slovensko čebelarstvo kot način življenja je od leta 2022 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Foto: BoBo
Slovensko čebelarstvo kot način življenja je od leta 2022 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Foto: BoBo

Razstavo o slovenskem čebelarstvu Bujna Slovenija: O čebelah in ljudeh so v Muzeju evropskih kultur (MEK) odprli lani. Ob njenem sklepu bo danes še mednarodni simpozij, naslovljen Čebele za mir, na temo politične razsežnosti opraševalcev.

Sorodna novica O čebelah in ljudeh: v Berlinu brenči po slovensko

Dogodek organizira MEK v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Berlinu in Slovenskim kulturnim in informacijskim centrom (Skica) Berlin. Dogodek bo povezovala Sofija Botvinnik, ki je tudi kustosinja razstave o slovenskem čebelarstvu in 19. Evropskih kulturnih dnevov: Slovenija.

Prispevek opraševalcev k ekološki in družbeni odpornosti
Mednarodni strokovnjaki, navdušenci in aktivisti z različnih področij bodo predstavili svoja spoznanja o medsebojni povezanosti čebel in človeške družbe. Cilj simpozija je ozaveščanje o prispevku čebel in drugih opraševalcev k ekološki in družbeni odpornosti, predstavitev inovativnih projektov opraševalcev in spodbujanje izmenjave najboljših praks v podporo skupnostim. Predstavili bodo tudi dejavnosti ITF-ja – Ustanove za krepitev človekove varnosti na področju pridelave medu žrtev min so sporočili s Skice Berlin.

Čebelarska diplomacija kot zunanjepolitična strategija
Organizatorji poudarjajo tudi zavezanost Slovenije k uporabi čebelarske diplomacije kot zunanjepolitične strategije. V okviru čebelarske diplomacije država dejavno spodbuja vključevanje opraševalcev v mednarodno okoljsko politiko in vprašanja globalne prehranske varnosti. Podnebne spremembe in degradacija okolja sta pomembna izziva, ki ju obravnava Agenda COP 2030. Na treh konferencah pogodbenic COP (Conference of the Parties) o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti ter dezertifikaciji in degradaciji tal leta 2022 je bila poudarjena nujnost krepitve odpornosti – tako okoljske kot družbene – na številne krize.

20. maj je svetovni dan čebel

Na pobudo Slovenije od leta 2018 zaznamujemo 20. maj kot svetovni dan čebel, leta 2022 pa je bila slovenska čebelarska dediščina uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Čebelarstvo tudi kot orodje za podporo ranljivim skupnostim
Ob tem velja opomniti, da mora mednarodna skupnost združiti moči, da bi lahko obnovila ekosistem in družbi omogočila premagovanje okoljskih izzivov. Čebele in drugi opraševalci so lahko pri tem pomembni zavezniki. Ker podpirajo razmnoževanje skoraj 90 odstotkov prostoživečih rastlin, ne prispevajo le neposredno k zanesljivi preskrbi s hrano, temveč so tudi ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov, to pa je ključnega pomena za ekološko in družbeno odpornost.

Kot so še dodali na Skici Berlin, je čebelarstvo tudi edinstveno orodje za podporo ranljivim skupnostim, saj med drugim prispeva k varnosti preživetja na nestabilnih območjih in območjih, ki so jih prizadeli spopadi.