Drugo
Stonehenge
Kamniti velikan iz neolitika je po nekaterih teorijah služil svetišču sonca, prazgodovinski astronomski opazovalnici, nekateri pa razlagajo spomenik kot svetišče starodavnih druidov. Foto: EPA
Stonehenge
Med megaliti so našli tudi nekaj izvirnega orodja - kremenasto orodje, koščke jelenovih rogov in tolkače. Foto: EPA
Stonehenge
V bližini Stonehengea ni ne peščenjaka ne modrega kamna, iz katerega je grajen spomenik. Tega so dovažali iz okoli 160 kilometrov oddaljenega Walesa. Foto: EPA
Stonehenge
Večina spomenikov iz časa gradnje Stonehengea je poravnana s kraji vzhajanja in zahajanja sonca v zimskem solsticiju. Foto: EPA

Dodaj v

Posmrtni ostanki iz Stonehengea pripadali ljudem iz Walesa

So od tam prihajali graditelji skrivnostnega spomenika?
3. avgust 2018 ob 17:15
Oxford - MMC RTV SLO

Kot so pokazale nedavne analize ostankov kosti pokopanih in kremiranih skeletov, ki so jih našli na območju Stonehengea, so umrli prihajali iz 160 kilometrov oddaljenega območja v zahodnem Walesu. Ker prav od tam prihajajo tudi megaliti, ki sestavljajo krožni spomenik, bi bilo povsem mogoče, da gre za posmrtne ostanke graditeljev te enigmatične najdbe.

V analizo so vključili posmrtne ostanke najmanj od 10 do 25 posameznikov, ki so bili pokopani na mestu spomenika. Analiza stroncija je pokazala, da umrli niso bivali na območju Wessexa, pač pa jih je vsaj nekaj izmed njih prišlo z območja Walesa, natančneje območja v bližini hribovja Preseli, kjer so kopali modre kamne, ki sestavljajo jedro Stonehengea.

Znanstvena ekipa, v kateri strokovnjaki z Univerze v Oxfordu sodelujejo s kolegi iz Pariza in Bruslja, sicer ne more dokazati, da najdeni ostanki dejansko pripadajo ljudem, ki so gradili spomenik. Govorijo pa tej teoriji v korist najzgodnejše kremacije, ki so časovno zelo blizu obdobju, ko so modre kamne pripeljali v Stonehenge in postavili prvi kamniti krog.

Podatke so pridobili s pomočjo izotopske analize stroncija, ki prestane tudi izredno visoke temperature kremacije, saj ta s kristalizacijo kosti izotop v bistvu zaščiti. Medtem ko kremacija uniči vse, kar je organskega, vključno z DNK-jem, pa se ohranijo neorganske snovi, v katerih je najti velikansko število informacij, pove Christophe Snoeck, ki je v času podiplomskega študija na Univerzi v Oxfordu vodil raziskovalno ekipo.

Z izotopsko analizo stroncija, ki se človeku v zobeh nalaga do polčetrtega leta starosti, je mogoče prepoznati geološko sliko dežele, v kateri se je umrli rodil. Gre za metodo, ki je šele v povojih in raziskuje zobno sklenino, saj ostane ta enaka, kot je bila v otroštvu.

Iz oddaljenega gorovja k svetim megalitom
Arheologi, ki so v zgodnjih 20. letih 20. stoletja izkopali najdišče Stonehengea in ga potem zakopali nazaj, so takrat poročali, da je bil pepel hranjen v nekakšnih usnjenih mošnjičkih, ki so jih očitno prinesli od drugod. Izsledki najnovejših analiz se s takšno razlago ujemajo, saj je najmanj deset umrlih živelo v drugi pokrajini. Že prej so arheologi vedeli, da prihaja kamen Stonehengea iz Walesa, enakemu geografskemu območju pa pripada tudi poreklo pokojnih.

Da bi ugotovili izvor, so analizirali tudi les, ki so ga uporabili za kremacijo. Izkazalo se je, da so bili nekateri pokojni kremirani v zahodnem delu Velike Britanije, preden so njihov pepel pripeljali na območje Stonehengea, po nekaterih teorijah neke vrste sveti kraj.

Sicer pa ostaja Stonehenge eno najbolj zagonetnih arheoloških neolitskih najdišč. Kljub nenehnim študijam in analizam arheologi še vedno ne znajo dokončno odgovoriti na marsikatero vprašanje, vključno s tem, kakšne rituale so izvajali in kakšna so bila verovanja prazgodovinskega človeka na tem območju. Najnovejša spoznanja dajo slutiti, da ljudje iz zahodnega dela Walesa niso le dostavljali kamnov za monument, ampak so očitno ob tem zamenjali življenjsko okolje in bili tukaj tudi pokopani, pove John Pouncett z oxfordskega oddelka za arheologijo. Verjetno pa bodo še marsikaj povedale nadaljnje analize, saj se je po navedbah revije Antiquity na območju Stonehengea ohranilo od 150 do 240 pokopov s kremacijo. Med številnimi teorijami o namenu Stonehengea, ki razvnema domišljijo arheologov, so tudi tiste, ki pravijo, da je bil krog iz velikih kamnov prazgodovinska astronomska opazovalnica, tempelj sonca ali svetišče starodavnih druidov.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Olorin
# 03.08.2018 ob 21:44
Angeli so jim pomagali press
velenjcan
# 04.08.2018 ob 09:54
Že prej so arheologi vedeli, da prihaja kamen Stonehengea iz Walesa, enakemu geografskemu območju pa pripada tudi poreklo pokojnih.

Verjetno 'istemu'.
gozdar1
# 04.08.2018 ob 11:08
Opažam da so imeli antični vesoljci nek čuden fetiš do zlaganja kamenja na kupe. Je vsekakor logika tu zadaj, prepotuješ svetlobna leta in potem z vso tehnologijo napraviš par kupov kamenja.
GorskiSkrat
# 04.08.2018 ob 10:57
@zatarra, a so bli vesolci? Al' kdo jih je pohrustal?
Tomazzzinho
# 04.08.2018 ob 08:35
S helikopterji.
kislec
# 04.08.2018 ob 16:41
" a so bli vesolci? Al' kdo jih je pohrustal?"

Ajdi.
kislec
# 04.08.2018 ob 15:19
# Z izotopsko analizo stroncija, ki se človeku v zobeh nalaga do polčetrtega leta starosti, "

Na prvo (in tudi zadnjo!) žogo bi rekel: Ta je pa bosa!!! /

/Razen če so takrat ljudje že pri treh letih imeli stalne zobe ali pa če so svoje mlečne zobe nosili s seboj in so jihz tudi pokopali skupaj z njimi.
Lupo
# 04.08.2018 ob 12:16
Norvežanka je rekla, da bi skale lahko prepeljali po snegu.
Zatarra
# 04.08.2018 ob 09:58
Jaz pa trdim, da so bili ubogi prebivalci (ali morda celo kar sočni otroci?) iz Wallesa na območju Stonehange-a enostavno pečeni recimo na žaru in pohrustani s strani pravih graditeljev kamnitih oborov. :> Čisto resno. Ostanki tovrstnih pojedin si potem morda bili "kremirani", vendar nikakor ne v smislu, namenu ali pomenu, kot si ga pod tem izrazom predstavljajo današnju ljudje, ali kot jim ga želijo vsiliti(?) neki nadebudni znanstveniki. (...) Zanimivo bi bilo tudi videti izvedbo vsaj ene takšne t.i. kremacije, o kateri so očitno prepričani prej omenjeni, pri kateri bi dobili enake rezultate na biološkem materialu "kremiranih". Mimogrede, nič ni bili govora o morebitnem pepelu uporabljenega gorilnega materiala in analizi le-tega(!), da njegove razporeditve, količine, obsega in globine oziroma debeline, niti ne omenjam ... Najbrž izpad slednjega dela ni bil nenameren ...
Ramus
# 03.08.2018 ob 18:56
Več deset ton težke kamne so "pripeljali" tudi od 250 km daleč,.... kako že?
Kazalo