Pekarna je 6000 kvadratnih metrov velik kompleks v središču mesta, ki je bil zgrajen konec 19. stoletja in v njem je bila najprej pekarna za prepečenec, od tod tudi ime, nato pa je bil vojaški objekt. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubil svojo vlogo, zato ga je občina obljubila mladinskim dejavnostim. A obljube ni uresničila, zato so ga 16. junija 1994 aktivisti preprosto zasedli in začeli izvajati program. Pekarna od takrat živi v duhu mladinske alternative, z vrhuncem v drugi polovici 90. let. Foto: RTV SLO
Pekarna je 6000 kvadratnih metrov velik kompleks v središču mesta, ki je bil zgrajen konec 19. stoletja in v njem je bila najprej pekarna za prepečenec, od tod tudi ime, nato pa je bil vojaški objekt. Po osamosvojitvi Slovenije je izgubil svojo vlogo, zato ga je občina obljubila mladinskim dejavnostim. A obljube ni uresničila, zato so ga 16. junija 1994 aktivisti preprosto zasedli in začeli izvajati program. Pekarna od takrat živi v duhu mladinske alternative, z vrhuncem v drugi polovici 90. let. Foto: RTV SLO

Po več letih ukvarjanja z velikopoteznim projektom obnove so takšen predlog podali uporabniki mariborskega kulturnega centra, na mariborski občini pa so ga sprejeli.
Kljub že zagotovljenim sredstvom je projekt miroval
Prenova Pekarne se je ustavila v letu 2011 po koncu prve faze, v okviru katere so prenovili nekdanjo upravno zgradbo. Zdaj je na vrsti obnova Lubadarja in Hladilnice, za kar je občina pred leti dobila na voljo evropska sredstva v višini nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Ker ni spoštovala dogovorjenih rokov in niti do konca lanskega leta ni začela gradnje, je obljubljena evropska sredstva izgubila. Zapletlo se je predvsem pri komunikaciji med občino in skupino uporabnikov. Ti so za obdobje obnove zahtevali ustrezne nadomestne prostore, hkrati pa zahtevali, da se Pekarni prizna avtonomija odločanja o skupnih prostorih. Preden bi bili sklenjeni dogovori glede pogojev prenove Kulturnega centra, niso želeli privoliti v začasno izselitev, nekatere je skrbelo tudi to, da po prenovi ne bodo dobili več prostora v Pekarni. Med načrtovanjem obnove in pridobivanjem sredstev uporabniki z županom Andrejem Fištravcem niso dosegli skupnih dogovorov, pa tudi med uporabniki Pekarne so se pojavila razhajanja v mnenjih glede obnove.
Na začetku tega leta se je želela občina s tem projektom prijaviti na razpis, na katerem bo država razdelila še zadnje neporabljene milijone evrov iz iztekajoče se finančne perspektive EU, a so se pojavili dvomi o postavljeni ceni projekta, saj je bilo samo za investicijo v Hladilnico in Lubadar predvidenih 4,8 milijona evrov. V letošnjem občinskem proračunu je bilo sprva v ta namen načrtovanih 760.000 evrov, a so jih v drugem branju prerazporedili drugam.
Vzdrževanje, ki ne bo posegalo v dejavnosti uporabnikov
Po besedah člana programskega sveta Pekarne Ramiza Derlića iz kulturnega društva Mladinski center IndiJanez je takšna rešitev najprimernejša glede na dosedanje izkušnje pridobivanja in porabe razpisnega denarja za obnovo. "Postopno vzdrževanje tudi ne bo bistveno posegalo v tekoče aktivnosti uporabnikov," je prepričan. Poleg tega bo zahteval manjše finančne vložke.
"Za realizacijo projekta bo treba preveriti sedanje stanje z vidika požarne varnosti in statike ter pripraviti programsko projektno nalogo za obnovo objektov in definirati obseg potrebnih del v skladu s predlogom uporabnikov," so glede predloga programskega sveta Pekarne pojasnili na občini.
Delovna skupina za postavljanje upravnega modela
Nova ocena stroškov še ni pripravljena, saj je treba najprej definirati vsebinski in programski obseg obnove. Sredstva za postopno investicijsko vzdrževanje stavb bo treba zagotavljati v naslednjih občinskih proračunih, saj v letošnjem v ta namen ni predvidenih sredstev.
V skladu z omenjenim novim predlogom je treba definirati tudi nov upravni model Pekarne, na podlagi katerega se bodo uredile medsebojne relacije uporabnikov, in upravljavca objektov. V ta namen so že ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz uporabnikov in predstavnikov občine.