Alenka Zupančič in Mladen Dolar na prireditvi v knjigarni Konzorcij leta 2009. Foto: BoBo
Alenka Zupančič in Mladen Dolar na prireditvi v knjigarni Konzorcij leta 2009. Foto: BoBo
Posvet, ki ga je moderiral član NSK-ja, sociolog Jože Vogrinc (na fotografiji), je bil prvi v sklopu panelov NSK-ja. Foto: BoBo

Iztočnica dogodka v Moderni galeriji v Ljubljani je bilo besedilo sociologa Boruta Rončeviča Politična tehnologija za drugo republiko, do katerega so bili vsi kritični.

Po besedah Dolarja "smo bili včasih naučeni branja med vrsticami, danes pa je ta veščina odveč, saj se v 'naši robavsasti državi' stvari pove kar neposredno". Zato, tako Dolar, ne potrebujemo več Brechtovskega potujitvenega učinka oz. odra, kjer bi se povedalo tisto, česar se ne bi smelo. V besedilu Rončeviča Dolar prepoznava želje, da se uniči obstoječa struktura univerz, se odpustijo strokovnjaki in se naredijo - brez sramu - čistke.

"Drznite si misliti in bodite poslušni"
Aktualiziral je Kantovo delitev javnega in zasebnega prek filozofovega stavka "Drznite si misliti in bodite poslušni". Kant je kot javno razumel rabo uma, kot zasebno pa poslušanje v smislu, da posamezniki pravila morajo upoštevati, a imajo um, ki je javna instanca. Zato je privatizacija uma nedopustna, saj je oblast v sferi zasebnega po Kantu, je pojasnil Dolar. Kant je v Sporu fakultet ločil zgornje fakultete - teologijo, medicino in pravo - od spodnjih ved - humanistike in naravoslovja. Slednje so bile neuporabne, saj niso bile blizu interesom oblasti. Sam "je vesel, da je diplomiral na filozofski fakulteti, ki temelji izključno na znanosti".

Zupančičeva je Rončevičev način pisanja označila kot "globalni stil nove politike, politikov in javnih oseb na splošno", ki naravnost pove, kar si misli. Glavne ideje besedila so po njenih besedah: kriza je priložnost za preobrazbo družbe, pomesti je treba z javnim šolstvom, država bo opravljala vlogo sodišč, obenem bo ukinila financiranje določenim institucijam, s čimer bo onemogočila delovanje ter izvedla selektivno kadrovanje. Vse temelji na konceptu, ki promovira znanje, svobodo in kreativnost, ki je, tako Zupančičeva, "v svoji praznosti ideologija".

"Levica potrebuje Janšo"
Prva žrtev tega boja je, kot meni Župančičeva, kultura. Vsi boji se na koncu sprevržejo v politično-kulturni boj, v katerem obe strani potrebujeta druga drugo. "Levica potrebuje Janšo; brez njega ne bi bilo takšnega praznovanja dražgoške bitke," je ponazorila. Kot pozitiven moment pa je izpostavila protestne plakate z obrazi z različnih strani. To sporoča idejo "niti niti" oz. "nočemo ne enih ne drugih", je pojasnila.

Krašovec postavlja koncept družbe znanja v "malomeščanski liberalizem", katerega zagovorniki sicer zagovarjajo trg, a so obenem zaposleni v javnem sektorju, zato "imajo radi tako trg kot državo". Pod krinko družbe znanja pa na drugi strani, tako Krašovec, zagovarjajo kapitalizem.