Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo omogoča tudi neposredno oddajanje javne kulturne infrastrukture kulturnim organizacijam s statusom organizacij v javnem interesu na področju kulture. Foto: Vanja Skalicky/Arhitekturni vodnik
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo omogoča tudi neposredno oddajanje javne kulturne infrastrukture kulturnim organizacijam s statusom organizacij v javnem interesu na področju kulture. Foto: Vanja Skalicky/Arhitekturni vodnik
Joseph Tawadros
Joseph Tawadros, ki se je rodil v Egiptu, a že od malega živi v Avstraliji, je na Festivalu Maribor nastopil drugič. Pred začetkom koncerta, ki je odprl to novo kulturno pridobitev v mestu, je zbrane nagovoril mariborski župan Andrej Fištravec. Foto: RTV SLO
Na Lentu odprli Minoritsko cerkev

Minoritska cerkev se drži pred kratkim obnovljenega minoritskega samostana, v katerega se je pred petimi leti - prav tako jeseni - preselilo Lutkovno gledališče Maribor, ki bo upravljalo tudi novo dvorano. Ta bo namenjena zlasti glasbeni dejavnosti, lahko pa tudi tehnično manj zahtevnim uprizoritvam in razstavam.

Odprtje dve leti po začetku obnovitvenih del
Obnova minoritske cerkve, ocenjena na poltretji milijon evrov, se je začela novembra 2013. Med obnovitvenimi deli so arheologi naleteli na številne zanimive najdbe, ki pričajo o zgodovinski pomembnosti te stavbe.

Ugotovili so, da so cerkev na tem mestu zgradili že v 12. stoletju in da je bila v času nastanka največja in najpomembnejša cerkev Maribora in širše okolice. V sredini 13. stoletja jo je redovna skupnost minoritov povečala in preuredila ter poleg nje zgradila samostan.

Največji zgodnjegotski portal na Slovenskem
V gradbeni strukturi cerkve so odkrili pomembne ostaline zgodnjegotske cerkve iz druge polovice 13. stoletja, kot sta severni portal na vhodu v cerkev in ostanki korne pregrade v notranji severni steni. Omenjeni portal, ki izvira iz obdobja naselitve minoritov v Mariboru med letoma 1250 in 1270, je po mnenju strokovnjakov največji zgodnjegotski portal v Sloveniji.

Po besedah konservatorske svetovalke Alenke Horvat so ostanki kamnite korne pregrade prav tako pomembno odkritje, saj v našem prostoru z izjemo samostana v Pleterju ni ohranjenih kornih pregrad.

Omenimo še, da zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo omogoča tudi neposredno oddajanje javne kulturne infrastrukture kulturnim organizacijam s statusom organizacij v javnem interesu na področju kulture. Med zainteresiranimi za uporabo prostorov naj bi bil tudi zbor Carmina Slovenica.

Spodaj nekaj fotoutrinkov z uvodnega koncerta Josepha Tawadrosa v okviru Festivala Maribor. Foto: Mestna občina Maribor.

Na Lentu odprli Minoritsko cerkev