Toporišič je bil član jezikoslovnih združenj v tujini in več komisij mednarodnega slavističnega komiteja. Foto: BoBo
Toporišič je bil član jezikoslovnih združenj v tujini in več komisij mednarodnega slavističnega komiteja. Foto: BoBo
Jože Toporišič
Ob prevzemu Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju slovenskega jezikoslovja leta 2006. Foto: BoBo

Toporišič, ki je bil takrat izredni profesor za slovenski knjižni jezik na Univerzi v Ljubljani, je predstavil tudi svojo dotedanjo znanstveno kariero, delo v fonetičnem laboratoriju in kako mu je pisanje Slovenskega knjižnega jezika za šest let prevzelo pretežni del ustvarjalne energije. Na dan njegovega zadnjega slovesa so ponovno predvajali pogovor, ki ga je pripravil Ciril Stani, posnela ga je Gabriela Čepič, izvedla pa Breda Hieng.

Trdno oblikovani nazori o knjižnem jeziku
"Lasten študij in delo s tujejezičnimi študenti sta mi razkrila pomanjkljivosti strokovnega in znanstvenega opisa našega knjižnega jezika. Spoznal sem, da bi moral biti opis slovenskega knjižnega jezika veliko natančnejši, sistematičnejši, enotnejši ter – kolikor mogoče – vseobsežen," je v oddaji povedal o svoji poti priprave in izpopolnjevanja lastne raziskovalne dejavnosti ter oblikovanja svojih nazorov o knjižnem jeziku.

Jože Toporišič je doktoriral na Oddelku za slovenistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je jezikoslovno utrdil slovensko fonologijo. Leta 1991 je postal izredni član, šest let pozneje pa redni član razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti.Beseda je tekla še o razlogih za njegovo usmeritev v jezikoslovje, še posebej preučevanje fonetike in opisne slovnice slovenskega jezika, kakšne naloge je videl v raziskovanju slovenske fonetične strukture in v prevrednotenju slovenske opisne slovnice, kakšno je bilo njegovo mnenje o velikokrat obravnavanem vprašanju normativnosti knjižnega jezika.

Član jezikoslovnih združenj in prejemnik nagrad
Prav tako je bil član jezikoslovnih združenj v tujini in več komisij mednarodnega slavističnega komiteja - za jezikoslovno izrazje, fonetiko, knjižne jezike, slovnično strukturo. V sedemdesetih letih je predsedoval Zvezi slavističnih društev Jugoslavije, med drugim pa je vodil tudi odbor za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. Leta 2006 je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju slovenskega jezikoslovja, bil je tudi dobitnik častnega znaka svobode RS.

Priznani jezikoslovec in akademik, ki velja za osrednjo osebnost jezikoslovne slovenistike ter je med drugim avtor Slovenske slovnice, soavtor SSKJ-ja in Slovenskega pravopisa, je umrl prejšnji teden v starosti 88 let. Pogreb bo danes opoldne na Plečnikovih Žalah, na SAZU-ju pa bo 17. decembra ob 11.00 žalna seja.