Več del francoske kiparke Camille Claudel je bilo na dražbi prodanih za rekordnih 3,5 milijona evrov (na fotografiji kip Ranjen niobid iz leta 1906). Foto: EPA
Več del francoske kiparke Camille Claudel je bilo na dražbi prodanih za rekordnih 3,5 milijona evrov (na fotografiji kip Ranjen niobid iz leta 1906). Foto: EPA
Camille Claudel leta 1884, ko je bila stara 19 let. Foto: Wikipedia
Kip Prošnja iz leta 1899. Foto: EPA

Cene za dela Camille Claudel, ki je po burnem ljubezenskem razmerju s kiparjem Augustom Rodinom tri desetletja do svoje smrti preživela v psihiatrični bolnišnici, so sicer po pisanju francoske tiskovne agencije (AFP) v zadnjih letih zelo zrasle.

Kip Prepustitev je iz serije, ki jo je navdihnil lik Šakuntale iz indijskega epa Mahabharata. Umetnica je v njeni zgodbi prepoznala vzporednice s svojim razmerjem z Rodinom, ki je bil obenem njen ljubimec, učitelj in tekmec v umetnosti.

Kot so sporočili iz avkcijske hiše Artcurial, je kip kupil neki mednarodni zbiratelj. Dodali so, da je bilo zanimanje za umetničina dela v bronu, mavcu in glini, ki so bila do zdaj v lasti njenih dedičev, izjemno. Tudi francoski muzeji so se pridružili dražbi in skušali preprečiti, da bi 12 del, ki so bila ponujena na dražbi, končalo v rokah zasebnih zbirateljev ali bilo prodanih v tujino.

Največja zbirka impresionistov
Muzej d'Orsasy, ki se ponaša z največjo zbirko del impresionistov in umetnosti 19. stoletja, ima zdaj leto dni časa, da zbere 467.800 evrov za študijo za kip Šakuntale. Ta je bila prodana za skoraj desetkrat več, kot so si obetali, da bodo iztržili zanjo, in je tako postala najdražje umetničino delo v glini. Muzej Camille Claudel v francoskem mestecu Nogent-sur-Seine v bližini Pariza ima prav tako leto dni časa, da zbere sredstva za štiri druga dela, je še poročal AFP.

Camille Claudel (1864-1943) se je rodila v Fere-en-Tardenois v severni Franciji. Oče jo je še v najstniških letih predstavil kiparju Alfredu Boucherju, ki je v njej prepoznal neizmeren talent. Do leta 1883 se je učila kiparstva pri Boucherju, ko pa se je ta odpravil v Italijo, jo je zaupal v varstvo kiparju Augustu Rodinu. Ta je bil takrat že slaven kipar, ki je buril duhove ne le s svojimi deli, temveč tudi s svojim načinom dela. Namesto enega modela je v svoj atelje pripeljal več mladenk, ki so se gole sprehajale po prostoru. V takšnem okolju je tedaj 20-letna Camille Claudel spoznala ljubezen svojega življenja.

Umetnica med svojim razmerjem z Rodinom ni bila v nič kaj zavidljivem položaju; na eni strani je bil priznani kipar, ki si je prislužil vso slavo in je kljub njunemu razmerju ohranil tudi razmerje z Rose Beuret, na drugi strani pa mati, ki se nikdar ni strinjala z njenim poklicem.

Kiparstvo je bilo umetnost moških
Leta 1892 je bilo njenega ljubezenskega razmerja z Rodinom konec. V želji, da bi se uveljavila, se je zakopala v delo, vendar njena prizadevanja niso obrodila sadov. Na prelomu 19. in 20. stoletja je bilo kiparstvo umetnost moških, kar je pomenilo, da so ženske sicer razstavljale, vendar njihovih del niso kupovali. Vedno večji Rodinov uspeh pa je pripeljal tudi do tega, da ga je Camille Claudel obtožila kraje njenih idej.

Umetnico, ki se je vse življenje počutila zavrženo predvsem od ljudi, ki jih je imela rada, so takšna razmišljanja končno pripeljala do psihičnega zloma. Na pobudo njene matere so jo leta 1913 odpeljali v umobolnico, kjer je ostala do smrti.