Olivia Blois Sharpe, zvezdnica resničnostnega šova Jerseylicious, v znameniti rdeči telefonski govorilnici v Londonu. Foto: Facebook
Olivia Blois Sharpe, zvezdnica resničnostnega šova Jerseylicious, v znameniti rdeči telefonski govorilnici v Londonu. Foto: Facebook
Podoba prometne signalizacije na britanskih cestah je v veliki meri dediščina Davida Mellorja. Foto: EPA
Telefonska govorilnica sredi snežne idile na Otoku (takšen prizor v tamkajšnjem podnebju sicer ni ravno pogost). Foto: EPA

Londonski Muzej oblikovanja je v svojo zbirko klasičnih kosov dodal značilno rdečo telefonsko govorilnico in semafor, kakršnih mrgoli na britanskih ulicah.

"Jubilejni kiosk" za kralja Jurija V.
Rdeča telefonska govorilnica, ki jo je oblikoval sir Giles Gilbert Scott (1880-1960), je še danes, 75 let po izdelavi prve, stalnica na ulicah na Otoku (pa tudi v številnih nekdanjih britanskih kolonijah po svetu).

Prvo takšno telefonsko govorilnico so izdelali leta 1936 v spomin na srebrni jubilej (torej 25. obletnico) kronanja kralja Jurija V. Izdelek je postal znan kot "jubilejni kiosk" in je bil prva standardizirana telefonska govorilnica, ki so jo postavili po mestih po vsej Veliki Britaniji. Rdečo barvo so izbrali, da je bila že na daleč opazna (oblikovalec, ugleden arhitekt, je sicer predlagal srebrno zunanjost in zeleno notranjost).

Govorilnica, v stroki znana kot model K6 (okrajšava za "kiosk številka šest"; K1 je bil prvi standardizirani telefonski kiosk na Otoku, ki so izdelali že leta 1925), je nadomestila večino že obstoječih po vsej Veliki Britaniji in dobila tudi številne nove lokacije.

Postala je prava britanska ikona, pa čeprav na začetku ne ravno priljubljena pri vseh, saj je številne motila prav rdeča barva. Zato so bili na britanski pošti prisiljeni dovoliti tudi manj opazne, sive različice kioskov z rdečimi rešetkami, predvsem na krajih izjemne naravne ali arhitekturne lepote. A na številnih od teh krajev, ironično, zdaj stojijo v rdeče prebarvane govorilnice ...

Semaforji "kralja jedilnega pribora"
Tudi značilni semaforji, ki jih je pred skoraj 50 leti na novo oblikoval David Mellor (1930-2009) in so se zdaj znašli v zbirki muzeja, so še v uporabi. Mellor je najbolj znan po oblikovanju jedilnega pribora (prijela se ga je oznaka "kralj jedilnega pribora"), stanovski kolega sir Terence Conran (1931) ga je nekoč opisal kot "največjega britanskega industrijskega oblikovalca po vojni".

Leta 1965 je britansko ministrstvo za okolje prav temu uglednemu oblikovalcu naročilo preoblikovanje sistema semaforjev po vsej državi. Povprečno britansko ulico je Mellor zaznamoval tudi s svetili, avtobusnimi postajališči, javnimi sedišči in koši za smeti.

V omenjenem muzeju so se z razstavo This Is Design (v prevodu To je oblikovanje) poklonili najpomembnejšim kosom iz zbirke. Muzej oblikovanja se bo s sedanje lokacije na nabrežju Shad Thames leta 2014 preselil v stavbo nekdanjega Inštituta Commonwealtha na londonski Kensington High Street.