Kokalja so z nagrado počastili za njegov izjemen prispevek k razvoju in uveljavljanju konservatorsko-restavratorske stroke pri nas. Najbolj jo je zaznamoval s pedagoškim delom, saj je nove generacije restavratorjev v okviru likovne akademije vzgajal od leta 1973 naprej in se uspešno zavzel za ustanovitev dodiplomskega študija restavratorstva na akademiji.

Nagrajena tudi obnova tapete iz 17. stoletja
Priznanja Mirka Šubica za aktualne strokovne dosežke so prejeli Martina Vuga in Miladi Makuc Semion za svoj restavratorski in konservatorski prispevek k projektu Alojz Gangel - kipar na poti v moderno ter skupina, ki je delala na obnovi tapete iz 17. stoletja Odisej se poslavlja s Ptujskega gradu.

V nagrajeni restavratorski skupini so sodelovale Eva Ilec, Rozalija Bubnjević, Martina Čurin in Hermina Golec. Društvo je dvema svojima članoma, Ivanu Bogovčiču in Mihi Pirnatu, podelilo naziv častnih članov.

Šubic, "oče" sodobnega restavratorstva pri nas
Tretjič podeljena nagrada Društva restavratorjev je poimenovana po Mirku Šubicu, ki je bil v 1. polovici 20. stoletja najzaslužnejši za razvoj sodobnega restavratorstva na Slovenskem. Rodil se je 18. junija 1900 v Ljubljani in izhaja iz znane rodbine slikarjev Šubicev, v katero sodi tudi Mirkov brat Vladimir Šubic, arhitekt, ki je najbolj znan kot avtor ljubljanskega Nebotičnika. Leta 1950 je bil Mirko Šubic imenovan za vodjo novoustanovljenega Restavratorskega oddelka pri Zavodu za spomeniško varstvo, naslednje leto pa izvoljen še za izrednega profesorja na Akademiji upodabljajočih umetnosti.

Razvoj restavratorstva je spremljal tudi z obiski evropskih centrov, kot so Dunaj, Bruselj, Amsterdam, Rim, Neapelj, Krakov, Varšava in Dresden. Sodeloval je tudi pri znamenitem restavratorskem posegu na cerkvi sv. Sofije v Ohridu, v Sloveniji pa je med drugim vodil projekta stenske slike v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah in monumentalno poslikavo Viteške dvorane v brežiškem gradu. Za slednjo je s sodelavci prejel Trdinovo priznanje. Mirko Šubic je umrl je 14. oktobra 1976 v Ljubljani.

Popularizacija restavratorske stroke ob upoštevanju poklicne etike
Društvo restavratorjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, se zavzema za boljše uveljavljanje konservatorskih in restavratorskih pogledov pri varovanju kulturne dediščine in je prostovoljno stanovsko združenje poklicnih konservatorjev-restavratorjev, ki imajo ustrezno izobrazbo in priznan državni strokovni izpit za to področje.

V društvo se njegovi člani združujejo zaradi uresničevanja razvoja, popularizacije in uveljavljanja konservatorske-restavratorske stroke in dejavnosti ob upoštevanju poklicne etike.