Kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik Slovenske matice Milček Komelj, je danes, ko nas samo ustvarjalnost lahko popelje v lepši in boljši svet, pomembno govoriti o tej temi.

Pobudnik simpozija Iztok Simoniti je poudaril , da je ustvarjalnost ena od večnih tem. Namen simpozija je bil po njegovih besedah povabiti posameznike različnih prepričanj in strokovnih profilov, da bi v tem prepletu in sintezi dobili jasnejši pogled na to, kaj je ustvarjalnost. Sam meni, da je to proces, na katerega je človek eksistenčno vezan. "Dokler se ideje napajajo v človeških glavah, tako dolgo bo posameznik nosilec ustvarjalnosti," je sklenil.

V nadaljevanju je filozof Tine Hribar podal svoj prispevek z naslovom Presežena ustvarjalnost. Arhitekt Aleš Vodopivec je spregovoril na temo Arhitekturna ustvarjalnost med sanjami in resničnostjo, psihiater Jožef Magdič je predstavil ustvarjalnost v luči analitične psihologije C. G. Junga, pesnica Meta Kušar pa ustvarjanje v poeziji. Prispevek arhitektke in režiserke Mete Hočevar nosi naslov Razkošje ustvarjanja, prispevek filozofa Deana Komela pa Beleženje.

V popoldanskem delu, ki se bo začel ob 15. uri, bo pisateljica Barbara Simoniti predstavila svoj referat z naslovom Vsak dan prostega časa je dan nesmrtnosti. Filozofinja Katarina Majerhold bo spregovorila o ustvarjalnosti, odgovornosti in jeziku, prispevek slikarja Borka Tepine pa nosi naslov Kako so nastala vrata. Matematik Jernej Babič bo spregovoril o tem, ali so ustvarjalci dovolj nagrajeni za svoje delo, umetnostni zgodovinar in pesnik Miklavž Komelj o ustvarjalnem principu pri Vojku Grumu, krajinska arhitektka Ana Kučan bo predstavila referat na temo Usodna privlačnost, matematik Andrej Bauer pa bo spregovoril na temo Dva eksperimenta o ustvarjalnosti računalnikov.

V četrtek bodo na simpoziju z referati zastopani pisatelj Drago Jančar, teoretični biolog in evolucionist Igor Jerman, matematik Tomaž Pisanski, komparativist in urednik Mitja Čander, geograf Jani Kozina, znanstvenica in pesnica Stanislava Repar, predsednik Slovenske matice, umetnostni zgodovinar Milček Komelj, filozof in teolog Branko Klun, arhitekta Jurij Sadar in Boštjan Vuga, kipar Marko Glavač, filozof in teolog Edvard Kovač, multimedijska umetnica Eva Petrič ter pobudnik simpozija, diplomat in pravnik Iztok Simoniti.