Vaša ocena: 
Ocena 4,6 od 10 glasov
Ocenite to novico!
Potem ko je nečastni izbris z Unescovega seznama naravne in kulturne dediščine junija doletel Dresden (ker so čez Labo zgradili štiripasoven most), podobna usoda grozi tudi Bajkalskemu jezeru.
Organizacija Združenih narodov za kulturo, vzgojo in izobraževanje (Unesco) bo morda s seznama naravne in kulturne dediščine izbrisala Bajkalsko jezero, je v četrtek v pogovoru za časopis Nezavisima Gazeta povedal ruski predstavnik Unesca Jevgenij Sidorov. To bi pustilo madež na mednarodnem ugledu Rusije.
"Opozorilo Unesca ne pomeni, da bodo naši partnerji hiteli k reševanju jezera. Vpis na seznam naravne in kulturne dediščine bi moral v prvi vrsti zbuditi zavest vlade o tem, da Bajkalsko jezero ne pripada samo Rusiji, temveč vsemu človeštvu," opozarja Sidorov. "Unesco pošlje svoje ljudi, plača za raziskave in poda priporočila, ne vmešava pa se v to, na kakšen način nacionalna politika skrbi za dediščino."
Zakladnica endemičnih vrst
"Vprašanje onesnaženja jezera še ni rešeno. Gre sicer za edinstven naravni objekt, ki ga je treba ohraniti za zanamce. To je naša naloga," je poudaril Sidorov. Jezero v Sibiriji je z največjo globino 1.637 metrov najgloblje jezero na svetu ter hkrati največje jezero v Aziji in Evropi: v njem je kar 20 odstotkov vse sladke vode na svetu. V jezeru živi 2.700 živalskih in rastlinskih vrst, od katerih jih kar 60 odstotkov ne živi nikjer drugje (znan je na primer bajkalski tjulenj, edina vrsta tjulnja, ki živi v sladki vodi).
Vse je povezano
Raziskave so pokazale, da jezeru zaradi podnebnih sprememb grozi rušenje biosistema. Prehrambna veriga je odvisna od mikroskopskih alg, ki živijo v jezeru, na te pa bodo močno vplivale otoplitve. Ker bo jezero pozimi zamrznjeno manj časa, bo to upočasnilo rast alg, ki uspevajo predvsem spomladi, pod debelo plastjo ledu. Alge so glavna hrana planktonskih rakcev, na katere bo vplivala tudi sprememba prosojnosti ledu (ta bo nastopila zaradi drugačnih smeri vetra in vse večje količine padavin). Krajša zamrznjenost ledu bo imela posledice tudi za omenjeno vrsto tjulnov: ti se namreč parijo in kotijo mladiče na ledu; če bodo morali prehitro nazaj v vodo, se bo njihova plodnost drastično zmanjšala.
Človeški dejavnik
Toplejše, vlažnejše vreme je sicer osrednja, a ne edina temna senca nad jezerom. Sekundarni učinki podnebnih sprememb, denimo taljenje permafrosta, in večje onesnaženje, imajo davek na že tako krhek ekosistem.
