Drobna, pomečkana in roko na srce že precej uničena znamka, ki jo filatelisti poznajo kot British Guiana One-Cent Black On Magenta, nosi motiv trijamborne ladje in slogan kolonije v latinščini:
Drobna, pomečkana in roko na srce že precej uničena znamka, ki jo filatelisti poznajo kot British Guiana One-Cent Black On Magenta, nosi motiv trijamborne ladje in slogan kolonije v latinščini: "Dajemo in pričakujemo nekaj v zameno." Foto: Reuters

To je bila od nekdaj najslavnejša znamka na svetu. To je eden od tistih predmetov, okrog katerih se je skozi leta zgradil mit.

David Redden, strokovnjak za knjige in rokopise pri dražbeni hiši Sotheby's
Znamka je bila natisnjena pičlih 16 let po uvedbi tega sredstva plačevanja poštnine. Foto: Reuters
Za lastništvo znamke se je nekoč potegoval tudi britanski kralj Jurij V., a je menda ponudil premalo denarja. Foto: Reuters

Drobno znamko škrlatne barve iz nekdanje britanske kolonije Gvajane so po le dveh minutah draženja v torek prodali anonimnemu zbiratelju, ki je ponudbo oddal po telefonu.

Krepko posekala dosedanji rekord
Že izklicna cena za malo dragocenost je bila 4,5 milijona dolarjev (približno 3,3 milijona evrov), a šele s končno - 9,5 milijona dolarjev - je znamka postavila nov rekord za najdražjo znamko, prodano na dražbi. Dosedanji rekord je bil 2,2 milijona dolarjev (približno 1,6 milijona evrov) iz leta 1996.

Znamka za en cent je bila izdana leta 1856 v Gvajani; strokovnjaki verjamejo, da je edini ohranjeni primerek cele v Georgetownu natiskane serije tistega leta. Meri 2,54 krat 3,18 centimetra in je oktagonalne oblike, na hrbtni strani pa sta inicialki gvajanskega poštnega uradnika. Znamko obdaja "čudovita avra", pri avkcijski hiši so jo označili za "Mona Lizo med znamkami".

Znamka je stara 150 let in je do zdaj zamenjala že več lastnikov ter bila od leta 1922 že štirikrat prodana za rekordno ceno. Nazadnje jo je kupil zaradi umora obsojeni ameriški multimilijonar John du Pont leta 1980. Javnost jo je pred torkovo dražbo imela nazadnje priložnost videti leta 1986.

Najdražji predmet na svetu (v razmerju s svojo težo)
Po navedbah dražbene hiše gre za edini znani ohranjeni primerek te znamke, ki je ni najti niti v britanski kraljevi filatelistični zbirki. Znamka je glede na svojo težo najdražji predmet na svetu.

Improvizirana serija
Znamka je bila natisnjena le 16 let po uvedbi poštnih znamk. Poštni nadzornik takratne Britanske Gvajane je moral nekako premostiti primanjkljaj znamk iz domovine, zato je v tiskarni kolonialnega časopisa naročil "zasilno" zalogo, ki bi jo uporabljali, dokler iz Londona ne bi prišla nova pošiljka. Ker je bil silno nezadovoljen s kakovostjo natisnjenih znamk, je vsakega poštnega uradnika prosil, naj na znamke, ki jih dobi v roke, napiše svoje inicialke (tako naj bi izsledili ponaredke). Znamka, ki jo imamo pred seboj (no, na sliki), nosi inicialke EDW (E.D. Wight.)

Prvi lastnik jo je izpustil za dolar in pol
Leta 1873 jo je našel 12-letni škotski deček Vernon Vaugan, ki je z družino živel v Britanski Gvajani. Odkril jo je med družinskimi dokumenti in jo dodal v svoj album, pozneje jo je za drobiž (šest šilingov, kar bi bilo danes približno dolar in pol) prodal nekemu zbiratelju, ki jo je prinesel v Veliko Britanijo. Tam jo je kupil francoski grof Philippe la Renotiere von Ferrary, eden največjih filatelistov v zgodovini, ki jo je pozneje podaril enemu izmed berlinskih muzejev.

Sama redno podira svoj rekord
Po prvi svetovno vojni je zbirko muzeja zasegla Francija. Na dražbi leta 1922 je znamko kupil tekstilni mogotec iz New Yorka Arthur Hind, ki je zanjo odštel tedaj rekordnih 35.000 dolarjev (približno 25.600 evrov). Drugi rekord je bil dosežen leta 1970, ko je bila prodana za 280.000 dolarjev (približno 204.500 evrov), tretji, 935.000 dolarjev, (približno 682.800 evrov) pa leta 1980, ko jo je kupil du Pont.

To je bila od nekdaj najslavnejša znamka na svetu. To je eden od tistih predmetov, okrog katerih se je skozi leta zgradil mit.

David Redden, strokovnjak za knjige in rokopise pri dražbeni hiši Sotheby's