Te dni tudi v Mariboru v okviru simpozija teče debata o Prodornih in 
preroških mislih 16. stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Te dni tudi v Mariboru v okviru simpozija teče debata o Prodornih in preroških mislih 16. stoletja. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša
Janša je v svojem nagovoru ob odprtju simpozija izrazil občudovanje do Trubarjevega upornega duha. Foto: EPA
Vasko Simoniti
Odprtja simpozija, ki ima namen in nalogo premisliti temeljna bivanjska vprašanja narodov in jezikovnih skupnosti v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, se je poleg številnih akademikov udeležil tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Foto: EPA

Simpozij je odprl premier Janez Janša, ki je opozoril na Trubarjevo misel in delo, ki sodita v območje kulture povezovanja, in s katerima je svoje rojake umeščal v središče evropskih razprav. Janša je v nagovoru opomnil na Trubarja kot človeka čvrste vere in velikega izobraženca, ki je svojo povezovalno vlogo odigral tudi s pomočjo znanja številnih jezikov. Trubar je bil kritičen duh, je nadaljeval Janša, toda mnenjskih razhajanj ni razumel v smislu, da bi bila sama sebi namen, temveč so mu služila kot pot do spoznanja.

Trubar, ki je "iz slovenščine ustvaril virtualen izraz mišljenja", je bil slovenski Evropejec in evropski Slovenec, čigar misel je aktualna še danes. To nenazadnje dokazuje tudi simpozij, na katerega je prijavljenih 27 znanstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Izraela, Madžarske, Nemčije, Rusije, Slovaške in Švice.

Zbrane je nagovoril tudi direktor ZRC SAZU Oto Luthar, ki je uvodoma "s posebnim zadovoljstvom omenil", da je to prvi obisk kakega predsednika slovenske vlade na ZRC SAZU. Luthar se je še posebej zahvalil Igorju Grdini, ki se je že pred letom dni lotil organizacije srečanja in omogočil, da skozi mednarodno primerjavo "na originalen način razmislimo o pogojih in okoliščinah oblikovanja pojmov, protokolov in pojavov, ki so že pet stoletij in pol nepogrešljivi del naših življenj". Hkrati pa omogočajo, tako Luthar, identifikacijo današnjega časa, ko so pojmi identiteta, jezik in obrobje začeli usodno vplivati na razvoj sodobne evropske zavesti pripadanja.

Svetu nismo dali samo Trubarja
Nekaj misli je na slovesnem odprtju simpozija prispeval tudi podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je soorganizator dogodka, arhitekt Marko Mušič. Ta je opozoril na slovensko ljudsko stavbarstvo z vrhunskim dosežkom, slovenskim kozolcem, in na slovensko kulturno krajino. Gre za vrednote, po katerih Slovenci slovijo v omikanem svetu, in za katere Mušič upa, da so jih sposobni vgraditi v sodobno domačo ustvarjalnost. Mušič je na koncu izrazil upanje, da "bomo v bližnji bodočnosti tudi temu velikemu poglavju identitete Slovencev posvetili strokovno srečanje".