Z 38 leti vodenja ene najuglednejših slovenskih galerij je bil verjetno tudi eden izmed ravnateljev in direktorjev z najdaljšim stažem na Primorskem, piše spletno Delo.

Pionir galerijske dejavnosti na Obali
Slikarstvo in grafiko je doštudiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, delati pa je začel kot grafični oblikovalec pri Delu. Leta 1972 je ustanovil galerijo Meduza v Kopru, prvo prodajno galerijo v tedanji Jugoslaviji. Leta 1974 je pomagal pri ustanavljanju Obalnih galerij Piran, ki so jo ustanovile tri obalne občine.

Pozneje so pridobile status regionalnega muzeja sodobne umetnosti s petimi razstavišči v Kopru in Piranu, s parkom skulptur mednarodnega simpozija forma viva v Portorožu ter galerijo A in A v Benetkah. Mednarodni simpozij kiparjev forma viva v Portorožu je Biloslav vodil od leta 1977.

Leta 1992 je s pomočjo ministrstva za kulturo ustanovil prvo slovensko galerijo v tujini: A in A v Madridu, ki se je nato preselila v Benetke. Bil je pobudnik številnih umetniških akcij, član mednarodnih umetniških žirij, gostujoči predavatelj, član Prešernovega sklada pri ministrstvu za kulturo in soorganizator Piranskih dnevov arhitekture.

Po poročanju spletnega Dela je s sodelavci zaslužen za to, da premorejo Obalne galerije Piran zbirko več kot 1.000 del slovenske "nove podobe", odločujoča in prelomna dela iz poznega modernizma in postmodernizmov zadnje četrtine 20. stoletja. V slovenskem prostoru je pustil izjemen pečat likovnega ustvarjanja in povzdignil zbirko ter šolo umetnosti lepih podob v regiji na zavidljivo raven, piše spletno Delo.

Biloslava je na mestu ravnatelja Obalnih galerij Piran nasledila Lilijana Stepančič iz Ljubljane, ki je funkcijo nastopila 2. januarja letos.