Predstavnikom Mestnega muzeja Idrija, ki bedi nad bolnico Franjo, bodo znak častno predali sredi aprila v Bruslju.

Bolnica Franja je bila leta 1999 razglašena za spomenik državnega pomena, leta 2000 je bila vpisana na poskusni seznam svetovne dediščine Unesca, leta 2007 pa je pridobila znak evropske dediščine. Tega je Evropska komisija podelila tudi cerkvici Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Plečnikovim Žalam.

Nazaj na začetek
Medtem so se poostrili pogoji za pridobitev znaka in države so morale znova podati svoje predloge. Kot piše na strani Evropske komisije, je lani 18 evropskih članic za pridobitev naslova skupaj predlagalo 36 spomenikov, komisija pa jih je za vpis na koncu predlagala 16, med njimi tudi Franjo.

Žale so znak izgubile
Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec potrjuje, da sta se za ponovno pridobitev znaka potegovala tudi prejšnja nosilca - cerkvica Sv. Duha na Javorci pri Tolminu in Plečnikove Žale ter Žička kartuzija, a jim tokrat ni uspelo.

Leskovčeva je povedala, da so morali v kandidaturi predstaviti predvsem vsebino in sporočilnost spomenika v kontekstu skupne evropske dediščine. V smislu, kaj Franja prispeva k evropskim koreninam. "Naša prijava je temeljila na vrednotah, kot so solidarnost, tovarištvo, multikulturnost, večnacionalnost, večjezičnost in enakopravnost žensk. Vse smo utemeljili na konkretnih primerih v povezavi z bolnico Franjo," je pojasnila in dodala, da so predstavitev zaključili z mislijo, da so omenjene vrednote, oziroma bi morale biti, tudi vrednote sodobnega človeka.

V Franji so se poleg slovenskih ranjencev zdravili tudi borci drugih narodnosti, med njimi Francozi, Rusi, Poljaki ter številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Tam se je zdravil celo sovražnikov vojak, ki je v bolnišnici dočakal konec vojne. Vse to je v Franjo prineslo multikulturnost, religijsko raznolikost ter solidarnost. K zadnji so veliko pripomogli tudi lokalni prebivalci, ki so pomagali pri delu bolnišnice. Franja je pomembna tudi z vidika ženske enakopravnosti. Bolnico je namreč najdlje vodila zdravnica dr. Franja. Bila je izjemna ženska, delavna, pogumna in strokovno močna, je spomnila Leskovčeva.

"Enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah"
V Evropski komisiji so se za podelitev znaka bolnici Franji in s tem za vpis na Seznam evropske dediščine odločili zaradi pomembne vloge, ki jo je odigrala v evropski zgodovini in kulturi. Pojasnili so: "Partizanska bolnica Franja je enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah ter izjemen simbol človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki različnih narodnosti, vključno z vojaki sovražne vojske, v 2. svetovni vojni."

Drugi kandidati - nezadostni
Do drugih spomenikov je bila žirija po poročanju Dela neprizanesljiva. Žalam je priznala pomembno mesto med pokopališči 20. stoletja, a je z izobraževalnimi načrti za obiskovalce niso prepričale. V Javorci je prepoznala spomenik, ki lahko predstavlja univerzalno sporočilo miru in odpuščanja, a bi morala prebiti lokalne okvire in prepričati še širše občinstvo. Podobno je žirija spoznala za Žičko kartuzijo, kjer naj bi v nominaciji morali poudariti njen pomen v primerjavi z evropskimi kartuzijami, je pisal časnik.