Aleš Šteger je študiral primerjalno književnost in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član uredništva Študentske založbe Beletrina. Je eden izmed ustanoviteljev Dnevov poezije in vina v Medani in v letih od 1996 do 2004 tudi njegov programski vodja. Foto: www.alessteger.com
Aleš Šteger je študiral primerjalno književnost in nemščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je član uredništva Študentske založbe Beletrina. Je eden izmed ustanoviteljev Dnevov poezije in vina v Medani in v letih od 1996 do 2004 tudi njegov programski vodja. Foto: www.alessteger.com
Center uprizoritvenih umetnosti bo po zamisli režiserja Tomaža Pandurja zrasel na lokaciji opuščene tekstilne tovarne na desnem nabrežju Drave na Studencih. Foto: EPK 2012/Aljoša Rebolj

Čeprav je na spletni strani zavoda Maribor 2012 še zmeraj navedeno, da je kreativni vodja tega projekta Tomaž Pandur, je po besedah programskega direktorja zavoda Mitje Čandra vodenje tega sklopa prevzel Aleš Šteger, poroča današnji Dnevnik. Pesnik in esejist Aleš Šteger je sicer v ekipi javnega zavoda Maribor 2012 tudi svetovalec za program in mednarodno povezovanje.

Sporni Maks
Programski sklop Terminal 12 je bil doslej neposredno povezan z gradnjo Mariborskega kulturnega središča Maks. Ker pa bi Maks ob najbolj ugodnem in hitrem gradbenem razpletu začel delovati šele v drugi polovici leta 2012, vodstvo projekta Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 išče alternativne uprizoritvene lokacije. Med mogočimi uprizoritvenimi prostori se omenjata nekdanja tovarna tirnih vozil na Studencih in bližnja opuščena železniška remiza, poroča časopis.

Maks kot zasebna naložba
Sicer pa naj bi bil po poročanju Dnevnika čez nekaj tednov objavljen razpis za izbor gradbeno-obrtniških del za Maksa. Investitor, podjetje ZIM, naj bi projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja zbralo do 20. marca, nato naj bi še dva tedna potekalo zbiranje dokumentacije za razpis. Pogoji v njem naj se ne bi sklicevali na določila zakona o javnih naročilih.

Naročnik namreč ta projekt vidi kot zasebno , in ne kot javno naložbo. S tem bi se ZIM rad izognil pritožbenim postopkom v državni revizijski komisiji, ki utegnejo biti dolgotrajni in zapleteni. V pogodbi med občino in podjetjem ZIM je namreč določeno, da mora biti prevzem objekta najpozneje junija 2012. Da bi se lahko ta časovni načrt izpolnil, bi se morala rušitvena dela na območju nekdanje tovarne tekstila začeti najpozneje junija letos.