Stephen Buckley, ki je mumificiral preminulega angleškega taksista, je povedal, da je mumija, ki so jo ustvarili, enakovredna najboljšim iz 18. dinastije egiptovskih faraonov izpred 3000 let. V 18. dinastijo spada tudi Tutankamon, verjetno najbolj znan med faraoni – bolj kot po svoji zgodovinski vlogi zaradi bogato opremljene grobnice, v kateri je bila tudi zlata posmrtna maska (na sliki razstavljena v muzeju v Kairu). Foto: EPA
Stephen Buckley, ki je mumificiral preminulega angleškega taksista, je povedal, da je mumija, ki so jo ustvarili, enakovredna najboljšim iz 18. dinastije egiptovskih faraonov izpred 3000 let. V 18. dinastijo spada tudi Tutankamon, verjetno najbolj znan med faraoni – bolj kot po svoji zgodovinski vlogi zaradi bogato opremljene grobnice, v kateri je bila tudi zlata posmrtna maska (na sliki razstavljena v muzeju v Kairu). Foto: EPA
mumija
Truplo Alana Billisa so mumificirali tako, kot so Egipčani mumificirali svoje faraone iz 18. dinastije in ostale pomembne osebe pred 3300 leti. Iz tega obdobja izhaja tudi mumija matere faraona Tutankamona, ki so jo našli v Dolini kraljev. Foto: EPA

Ljudje že dolgo prepuščajo svoja telesa v znanstvene namene, in če tega ne bi počeli, ne bi nikoli ničesar zvedeli. Pri eksperimentiranju je treba preizkusiti različne postopke, da vidiš, ali stvar deluje. Pa tudi, če ne deluje, ni ravno konec sveta, kajne? Meni je vseeno, čutil ne bom ničesar. Še vedno pa je prekleto zanimivo.

Alan Billis ali Tuten-Alan
Postelja za mumificiranje
V Dolini kraljev so našli tudi posebno posteljo, ki so jo stari Egipčani uporabljali med mumifikacijo. Foto: EPA

Pot Alana Billisa od smrti do mumije so ovekovečili v znanstvenem dokumentarcu. Billis je bolehal za neozdravljivim rakom in se odločil, da bo po smrti prostovoljno podaril svoje telo znanstvenikom, ki si že leta želijo poustvariti proces mumifikacije. Z dobro mero humorja se je kar sam oklical za Tuten-Alana.

Edina ženska z možem mumijo
Večmesečni postopek mumificiranja si bodo lahko gledalci britanskega programa Channel 4 konec oktobra ogledali v dokumentarcu Mummifying Alan: Egypt's Last Secret (na spletni strani si lahko ogledate intervjuje z Billisom in znanstveniki ter slike in opise mumifikacije). Enainšestdesetletnik iz angleškega mesta Torquay je za nenavadno uporabo svojega trupla dobil tudi podporo žene, ki je s kančkom britanskega črnega humorja povedala: "Sem edina ženska v deželi, ki ima za moža mumijo."

Podviga mumifikacije se je lotil kemik Stephen Buckley iz Univerze v Yorku, kjer že 19 let raziskuje tehnike, ki so jih Egipčani uporabljali za ohranitev trupel faraonov 18. dinastije. Rezultate svojih dolgoletnih raziskav tkiv in materialov ter poskusov na prašičjih delih telesa je sedaj lahko preveril na Billisovem truplu – in pri tem dosedanje razumevanje mumifikacije, kakor je povedal, "postavil na glavo".

"Prekleto zanimivi" postopek mumifikacije
Kako se je Billis sploh odločil za nenavadno potezo, ki je njegovo telo po smrti zaradi raka na pljučih spremenilo v egipčansko mumijo? Ekipi, ki je snemala dokumentarec, je pred smrtjo povedal, da je v časniku naletel na oglas za prostovoljca s smrtno boleznijo, ki bi svoje telo podaril v namen mumifikacije. "Ljudje že dolgo prepuščajo svoja telesa v znanstvene namene, in če tega ne bi počeli, ne bi nikoli ničesar izvedeli. Pri eksperimentiranju je treba preizkusiti različne postopke, da vidiš, ali stvar deluje. Pa tudi, če ne deluje, ni ravno konec sveta, kajne? Meni je vseeno, čutil ne bom ničesar. Še vedno pa je prekleto zanimivo," je s trezno glavo pred smrtjo razmišljal "Tuten-Alan".

"Prekleto zanimivo" je kar pravi izraz za postopek, ki so ga Buckley in preostali sodelujoči znanstveniki uporabili pri mumifikaciji. Billisove notranje organe, razen možganov, so odstranili skozi vrez ob strani telesa in sterilizirano luknjo v truplu obložili z lanenim platnom. Zatem so vlago iz telesa "potegnili" z natronom, posebno lokalno vrsto soli, ki jo je opisal grški zgodovinar Herodot 800 let po obdobju faraonov 18. dinastije. Znanstveniki so nato truplo zakopali v sol in s tem iz njega odstranili vso vodo, kožo pa so pred učinki soli zavarovali s posebnimi zaščitnimi plastmi olj. Telo so potem zavili v trakove iz platna, ki ga varujejo pred svetlobo in žuželkami, obenem pa je Billis s tem dobil "standardno" ovito podobo mumij, ki po navadi strašijo v hollywoodskih filmih. Po treh mesecih sušenja je bil postopek končan.

Tragedija postala pozitivna izkušnja
Znanstveniki upajo, da bodo rezultati mumifikacije pomagali pri razvoju nadomestka rakotvornega formaldehida za ohranjevanje tkiva in postopek na Billisu opisujejo kot uspeh. "Koža ima usnjat videz, kar kaže na to, da je bila v celoti mumificirana. Zato sem prepričan, da so bila tkiva pravilno mumificirana na zelo uspešen način," je povedal patolog Peter Vanezis, ki je pri poskusu sodeloval.

Tudi na Channel 4 poudarjajo, da ima poskus znanstvene namene in da ga niso snemali zaradi senzacionalizma. Billisova družina je popolnoma podprla projekt in sporočila: "Alan je za projekt izvedel, ko je zbolel za neozdravljivim rakom, kar mu je dalo v zadnjih mesecih življenja cilj, ki se mu je lahko posvetil." Znanstvenikom so se zahvalili, da so tragedijo spremenili v pozitivno izkušnjo. Mumificirano telo bodo hranili v Sheffieldu do konca leta in ga uporabljali pri nadaljnjih raziskavah mumifikacije in razpadanja človeških tkiv.

Ljudje že dolgo prepuščajo svoja telesa v znanstvene namene, in če tega ne bi počeli, ne bi nikoli ničesar zvedeli. Pri eksperimentiranju je treba preizkusiti različne postopke, da vidiš, ali stvar deluje. Pa tudi, če ne deluje, ni ravno konec sveta, kajne? Meni je vseeno, čutil ne bom ničesar. Še vedno pa je prekleto zanimivo.

Alan Billis ali Tuten-Alan