Oddaja Naše poti je redna tedenska oddaja na 1. programu Radia Slovenija. Oddaje z voditeljskim parom so sestavljene kot mozaik govornih prispevkov in domače in tuje etno-romske  glasbe. Foto: Arhiv RTV SLO
Oddaja Naše poti je redna tedenska oddaja na 1. programu Radia Slovenija. Oddaje z voditeljskim parom so sestavljene kot mozaik govornih prispevkov in domače in tuje etno-romske glasbe. Foto: Arhiv RTV SLO

V Sloveniji se še nismo izognili besedi Cigan, ki je polna sovraštva, nestrpnosti in vsega slabega. Po eni strani je to razumljivo, sobivanje ni enostavno. Vseeno menim, da bi morali pokazati malo več strpnosti in sočutja do predvsem marginaliziranih in ranljivih skupin.

Enisa Brizani
Ob 10-letnici oddaje Naše poti bodo v Klubu Cankarjevega doma gostili vrhunsko Lelo Soto »Sordero«. Foto: Radio Slovenija
Lela Soto »Sordera«, mlada vokalistka romskih korenin, sodi med najbolj priznane mlajše glasove flamenka iz domovine tega glasbenega izraza, Andaluzije. Foto: Radio Slovenija
Naše poti
V začetku so oddaje pripravljali Bogdan Miklič, Monika Sandreli, Robertina Ratko, Vinko Cener, glasbeni urednik Peter Barbarič, Roman Kuhar in Enisa Brizani. Ekipa oddaje se je v teh letih le malo spreminjala: ekipi se je pridružil Sandi Horvat, nekaj sodelavcev je tudi odšlo. Foto: Arhiv RTV SLO

Oddaja Naše poti je redna tedenska oddaja 1. programa Radia Slovenija in je prvo nacionalno stičišče Romov v Sloveniji. Z njo že okroglo desetletje predstavljajo kulturno in politično življenje Romov doma in po svetu. Pripravili so že več kot 500 oddaj, v katerih se posvečajo političnim, socialnim, izobraževalnim in kulturnim vprašanjem.

Gostijo posameznike, ki s svojim delovanjem na različnih področjih predstavljajo pozitiven zgled Romom, saj se ukvarjajo s čim posebnim, zanimivim, po drugi strani pa s svojim delom in pojavljanjem v oddaji sodelujejo pri razbijanju predsodkov in stereotipov do Romov. "V Sloveniji se še nismo izognili besedi Cigan, ki je polna sovraštva, nestrpnosti in vsega slabega," opozarja Enisa Brizani, urednica in voditeljica oddaje. "Po eni strani je to razumljivo, sobivanje ni enostavno. Vseeno menim, da bi morali pokazati malo več strpnosti in sočutja do predvsem marginaliziranih in ranljivih skupin. Včasih se mi zdi, da bijemo Sizifovo bitko, da vsakič znova dokazujemo, da tako kot nismo vsi ljudje enaki, tudi vsi Romi niso enaki. Delati z marginaliziranimi skupinami ni lahko in je pogosto utrujajoče."

"Ko pridobiš zaupanje, ni več težav"
Romska skupnost je bila do vsega, kar je bilo povezano z oddajo, na začetku zelo zadržana, se spominja Brizanijeva; to konec koncev ni presenetljivo, saj "se je o Romih govorilo in pisalo samo ob težavah in v črni kroniki". "Stike smo vzpostavljali počasi in po navadi z ljudmi, ki so v naseljih že delali ali koga poznali. Pri tem nam je v veliko pomoč znanje romskega jezika. Ko pridobiš zaupanje, ni več težav. Vse premalo pa se Romi zavedajo pomena oddaje. To ni le oddaja, s katero premagujemo predsodke in stereotipe. To je tudi oddaja za romsko skupnost, ki jo oskrbuje z informacijami, jo izobražuje in seznanja s tem, kako živijo in kaj delajo drugje po Sloveniji in po svetu. Žal se med Romi še ni prijela tako, kot bi si želeli."

Napredek je (pre)počasen
Avtorica oddaje je prav gotovo med tistimi, ki imajo celovit pregled nad tem, kaj se je v zadnjem desetletju v Sloveniji spremenilo, ko govorimo o položaju romske skupnosti. "Lahko bi rekli: nič in veliko," je iskrena. "Glede na to, da se država z Romi zadnjih 50, 70 let ni ukvarjala in kljub temu, da se zadnjih deset let stvari na tem področju premikajo, še vedno ne moremo govoriti o uspehih ali boljši vključenosti. Na področju izobraževanja vrsto let tečejo projekti za boljšo vključenost romskih otrok v izobraževalne sisteme, ki imajo tudi podporo evropskih sredstev, pa se z nekim posebnim napredkom ne moremo pohvaliti. Odstotek otrok, ki dokončajo osnovno šolo, predvsem na Dolenjskem, je še vedno zelo nizek. Enako velja za področje zaposlovanja, bivanjskih razmer, zdravja in splošne vključenosti Romov. Le redki posamezniki so iz tega začaranega kroga revščine izšli; ti ljudje se danes ne ukvarjajo s problematiko in se ne izpostavljajo. A tudi če si izobražen in dobro situiran, še vedno ni lahko biti Rom."

Kjer romska kultura sreča tradicijo flamenka
Posebno pozornost oddaja Naše poti posveča tudi domači in tuji romski glasbi. V oddaji in na odru so gostili večino domačin in tujih romskih glasbenikov, kot so Esma Redžepova, orkester Bobana in Marka Markoviča, Romengo, Fanfare Ciocarlia, Muharem Serbezovski, Šukar, Halgato Band, Amala …

Zato najbrž ni presenečenje, da bo oddaja svoj okrogli jubilej zaznamovala z glasbo: koncert vokalistke Lele Soto "Sordere" se bo v torek, 12. decembra, ob 20.00 začel v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. Organizatorji obljubljajo "nepozabno doživetje sožitja romske glasbe in flamenka".

Lela Soto "Sordera", mlada vokalistka romskih korenin, spada med najbolj priznane mlajše glasove flamenka iz domovine tega glasbenega izraza, Andaluzije. Je najmlajša dedinja tradicije Los Sordera, ene najpomembnejših španskih družin flamenka. Letos poleti je zmagala na odmevnem tekmovanju novih glasov flamenka v domači Andaluziji. Lela Soto je glasbeno tradicijo, ki je ključni del njene družine, prenesla v bolj avantgarden glasbeni izraz, ki se prepleta z izročili jazza, bluza, salse in R&B-ja.

V Sloveniji se še nismo izognili besedi Cigan, ki je polna sovraštva, nestrpnosti in vsega slabega. Po eni strani je to razumljivo, sobivanje ni enostavno. Vseeno menim, da bi morali pokazati malo več strpnosti in sočutja do predvsem marginaliziranih in ranljivih skupin.

Enisa Brizani