V svoji 50-letni karieri se je Robert Breer uveljavil kot pionir animacije, odkrival je nove tehnike in eksperimentiral z linijo, kolažem in fotografijo. Foto:
V svoji 50-letni karieri se je Robert Breer uveljavil kot pionir animacije, odkrival je nove tehnike in eksperimentiral z linijo, kolažem in fotografijo. Foto:

Breer, prvotno slikar, je v petdesetih letih prejšnjega stoletja svojo pozornost preusmeril v film. Njegov zaščitni znak so postale na slikarski liniji temelječe animacije in pozneje monumentalne lebdeče skulpture.

Robert Breer se je rodil leta 1926 v Detroitu in je najprej na Stanfordu študiral strojništvo, nato pa se je posvetil slikarstvu. Leta 1949 se je preselil v Pariz in se v svojem delu ukvarjal z gibanjem, v abstraktna dela pa vnašal prostolebdeče linije, to pa ga je nekaj let pozneje pripeljalo do animacije.
V svojem prvem filmu Form Phases (Faze forme) je leta 1952 svoje slikarstvo zagnal v gibanje, tako da je črto transformiral na kartice in te sekvenco za sekvenco snemal s 16-milimetrsko kamero. V šestdesetih letih se je vrnil v ZDA in začel ustvarjati monumentalne skulpture, lebdeča telesa, ki se zalo počasi gibljejo, spremenijo smer in trčijo.
Leta 1987 je Breer prejel nagrado ameriškega filmskega inštituta, priznanje Maya Deren za življenjske dosežke za neodvisne filmarje. Breerov vpliv na razvoj industrije mu je na harvardskem filmskem inštitutu prislužil oznako 'kinetičnega poeta avantgarde'.