Zlata koralda tehta samo 15 centigramov. Pred dvema tednoma so jo arheologi našli med ruševinami majhnega doma, ki je najbrž videl čase, ko so ljudje šele začenjali uporabljati materiale, kot sta zlato in baker. Foto: Reuters
Zlata koralda tehta samo 15 centigramov. Pred dvema tednoma so jo arheologi našli med ruševinami majhnega doma, ki je najbrž videl čase, ko so ljudje šele začenjali uporabljati materiale, kot sta zlato in baker. Foto: Reuters
Na lokaciji so do zdaj odkopali okrog 150 keramičnih figuric ptičev, iz česar sklepajo, da so prebivalci mesta te živali najverjetneje častili. Foto: Reuters

Koralda, ki so jo odkopali na prazgodovinskem najdišču na jugu Bolgarije, datira v čas med 4.500 in 4.600 pr. n. š., ugotavljajo arheologi, kar pomeni, da je približno 200 let starejša od do zdaj najstarejšega odkritega obdelanega zlata. Tudi to izvira iz današnje Bolgarije, natančneje iz nekropole iz bronaste dobe v današnji Varni ob Črnem morju; nakit iz Varne je bil najden leta 1972.

"Niti najmanj ne dvomim, da je koralda starejša od zlata iz Varne," je potrdil Javor Bojadžijev, profesor na bolgarski akademiji znanosti. "Gre za izjemno pomembno odkritje. Samo majhen košček zlata je, ampak dovolj velik, da najde svoje mesto v zgodovini."

Mesto, tisoč let starejše od Sumerja
Bojadžijev sklepa, da so koraldo naredili prav tam, kjer je bila najdena: v bližini današnjega mesta Pazardžik, ki naj bi bilo najstarejše "urbano" naselje v Evropi, poseljeno z "visoko kultivirano družbo", ki se je okrog 6 tisoč let pr. n. š. tja preselilo iz Anatolije. "Rekel bi, da tukaj vidimo prototip modernega mesta, čeprav lahko rečemo tudi, da gre za starodavno mesto, vsaj po mezopotamskih standardih."

"Ampak govorimo o kraju, ki je vsaj tisoč let starejši od Sumerja," opozarja arheolog, ki ima pri tem v mislih mezopotamska mesta v današnjem Iraku, ki jih po navadi navajamo kot najstarejše primere urbanega življenja.

Zlata koralda tehta samo 15 centigramov. Pred dvema tednoma so jo arheologi našli med ruševinami majhnega doma, ki je najbrž videl čase, ko so ljudje šele začenjali uporabljati materiale, kot sta zlato in baker. Ko bodo artefakt podrobno preučili, bo našel stalno mesto v muzeju v Pazardžiku.

Naselje, ki še niti ni do konca odkopano, meri od 10 do 12 hektarjev, obdajala pa ga je skoraj tri metre visoka ograja. Arheologi v Mezopotamiji vsako naselje, ki meri vsaj 0,7 ali 0,8 hektarja, obravnavajo kot mesto, opozarja Bojadžijev.

Mesto ptiča?
Na lokaciji so do zdaj odkopali približno 150 keramičnih figuric ptičev, iz česar sklepajo, da so prebivalci mesta te živali najverjetneje častili. Naselje je s tlemi zravnalo sovražno pleme, ki je okrog leta 4.100 pr. n. š. vdrlo s severovzhoda.