V Hangžovu bodo "odrobili" vrhove stolpnic

Medtem ko kitajska mesta kar tekmujejo, v katerem bo zrasel višji nebotičnik, so se v Hangžovu odločili za nasprotno potezo. Mesto želijo znižati.

Razlog za to presenetljivo odločitev, zaradi katere naj bi celo "odbili" vrhnja nadstropja nekaterih že zgrajenih visokoraslih stavb, so zahteve Unesca. Kitajska si namreč prizadeva, da bi se 2.000 let staro mesto, ki velja za eno najlepših kitajskih mest, uvrstilo na seznam spomenikov svetovne kulturne dediščine. Prošnja je bila vložena že pred 12 leti, Unescovi strokovnjaki pa ostajajo neizprosni. Mesto ne more postati del svetovne kulturne dediščine, dokler ne bo spet jasno prepoznavno njegovo zgodovinsko jedro. To obenem pomeni, da morajo biti ohranjeni panoramski pogledi na zgodovinsko dediščino, katere pa za zdaj še onemogočajo nekateri visoki objekti, kot so ekskluzivni hoteli ali televizijski stolp. Po poročanju časopisa China Daily stavbe na vzhodnem bregu Zahodnega jezera ne smejo presegati 24 metrov.

V nebesih je rajski vrt, na Zemlji pa mesto Hangžov
Lepoto vzhodnokitajskega mesta Hangžov opevajo že zelo stari zgodovinski viri. Mesto se pojavlja tudi v pripovedkah in ena pravi, da v nebesih najdemo rajski vrt, na Zemlji pa sta Hangžov in Sužov (Sužov slovi po čudovitih kamnitih mostovih, pagodah in skrbno oblikovanih vrtovih, ki so velika turistična privlačnost). K lepoti Hangžova veliko prispevajo že naravne danosti; posebej jezero, okoli katerega je mesto v delti Modre reke nastalo, slovi kot čudovito. Vang Čvandžue, profesor arhitekture na pekinški univerzi, je tako dejal, da vedno višje stavbe ob jezeru slednjega navidezno zmanjšajo in tako uničijo celotno podobo mesta.

Eno sedmih kraljevih mest
Zametki mesta Hangžov segajo v čas pred 7.000 leti, ko je na obrobju Zahodnega mesta živela neolitska skupnost. Mesto je bilo ustanovljeno pred okoli 2.200 leti, v času vladavine dinastije Čin, in že tedaj je bil Hangžov imenovan za eno izmed sedmih kitajskih kraljevih mest. K hitremu gospodarskemu razcvetu mesta je prispevala gradnja Velikega kanala, kanala, ki je najkasneje do leta 609 povezal Peking in Hangžov. Pravi kozmopolitski center in arhitekturno privlačno mesto pa je Hangžov postal predvsem v času obstoja kraljestva Vudžue (907-978). Vodje kraljestva so bili veliki meceni umetnosti, ki so spodbujali razvoj arhitekture v budističnem slogu in druge umetnosti. Že tedaj je bilo jezero središče družabnega življenja, še bolj pa je to postalo v 1. stoletju. Tedaj je bil mestni guverner pesnik Su Ši, ki je naročil gradnjo 2,8 kilometra dolge sprehajalne poti na nasipu ob jezeru. Pot je dolga stoletja veljala za eno glavnih znamenitosti mesta.

Za mesto Hangžov govorijo, da uživa že 1.000-letno gospodarski razvoj. V 13. stoletju je maroški popotnik in pustolovec Ibn Battuta o mestu dejal: "To je največje mesto, kar sem jih kdaj koli videl." Že tedaj je imelo mesto tudi 12.000 kamnitih mostov, ki še povečajo očarljivost mesta. To ima danes nekaj manj kot 2 milijona prebivalcev, ki so v zadnjih letih bolj kot za ohranjanje dediščine skrbeli za to, da je mesto dobivalo podobo bleščave sodobne metropole, kateri seveda pritičejo visoki nebotičniki. A očitno je vsaj v Hangžovu prevladala treznost v presoji kulturnih dobrin, ki je na Kitajskem na žalost kronično primanjkuje.

Prijavi napako