V zameno za 700 milijonov evrov - 400 milijonov od tega je samo za 'blagovno znamko' Louvre - bodo najuglednejši francoski muzeji v Abu Dabi posodili del svojih zbirk (vsak kos za največ dve leti). Foto:
V zameno za 700 milijonov evrov - 400 milijonov od tega je samo za 'blagovno znamko' Louvre - bodo najuglednejši francoski muzeji v Abu Dabi posodili del svojih zbirk (vsak kos za največ dve leti). Foto:
Pod futuristično zgradbo se je podpisal Jean Nouvelm, ki je oblikoval že Institut du Monde Arabe v Parizu.
V Franciji se je ogromno strokovnjakov nad projektom zgražalo - a če priložnosti za sodelovanje z Abu Dabijem ne bi zgrabil Pariz, bi jo gotovo Madrid, New York ali London.

Prvi gradbeni kamen kulturnega kompleksa na otoku Sadijat v Perzijskem zalivu je postavljen; slavnostnega začetka gradnje sta se včeraj udeležila tako francoski predsednik Sarkozy kot prestolonaslednik Abu Dabija šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan.

"Arabski Louvre" si je francoski arhitekt Jean Nouvel zamislil kot del 24 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks paviljonov, trgov, kanalov in uličic (malo več kot 6 tisoč kvadratnih metrov bo odmerjenih za stalne razstave, še dva tisoč pa za začasne). Poleg Louvra bodo v kompleksu še trije muzeji, med drugim Guggenheimov. Nad vsem skupaj bo "lebdela" kupola s premerom 180 metrov in z "naluknjano" streho, skozi katero bo v prostor prišlo veliko sonca (to naj bi dajalo vtis "sončnih žarkov, ki se v oazi prebijajo skozi palme").

Pa vendar si je treba mazati roke z iskanjem denarja ...
Gradnja, ki se ji je upirala cela vrsta uglednih francoskih akademikov pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Didierja Ryknerja (peticijo z geslom "muzeji niso na prodaj" je podpisalo 4.650 strokovnjakov), naj bi bila končana leta 2012 ali 2013. Rykner je Louvre obtožil, da "se vede kot družba z jasno zastavljeno strategijo: maksimizacija dobička".
Nekaj resnice v tem gotovo je: ustanova se namreč že več let financira iz mešanih virov - z državnimi sredstvi pokrijejo le tekoče stroške, plače, zavarovanje in vzdrževanje. Vse drugo – nabave novih umetnin, obnavljanje in dograjevanje muzeja ter gostujoče razstave - pa je odvisno od bolj ali manj spretnega podjetništva vodstva muzeja. Odkar ga od 2001 vodi Henri Loyrette, se je tudi v miselnosti ustanove marsikaj spremenilo.

Most med civilizacijami
Abudabijski Louvre bo resnično sad sodelovanja med državama: v njem bodo razstavljali dela, sposojena iz najuglednejših francoskih muzejev - ne le iz Louvra, ampak tudi muzeja d'Orsay, centra Pompidou, muzeja Quai Branly in muzeja Guimet - ter seveda svojo lastno sproti rastočo zbirko. Louvre Abu Dabi, ki ga napovedujejo kot "prvi univerzalni muzej", bo pod svojo streho sprejel tudi arheološke artefakte in umetnost drugih civilizacij. To, da muzej stoji v muslimanski državi, ne bo omejevalo tematike razstavljene umetnosti, obljubljajo odgovorni. "Izvirni" Louvre tudi zagotavlja, da nobenega kosa iz svoje zbirke v Abu Dabi ne bo prodal ali dokončno podaril.
Ana Jurc