Deblak, značilen rimski ribiški čoln, od maja v Verdu na javnih delavnicah izdelujejo študenti arheologije in drugi prostovoljci pod vodstvom Skupine Stik in Zavoda za podvodno arheologijo. Foto: Facebook stran Skupine STIK
Deblak, značilen rimski ribiški čoln, od maja v Verdu na javnih delavnicah izdelujejo študenti arheologije in drugi prostovoljci pod vodstvom Skupine Stik in Zavoda za podvodno arheologijo. Foto: Facebook stran Skupine STIK
Deblak, rekonstrukcija, arheološka delavnica
Deblak gradijo izključno z ročnimi orodji, med temi uporabljajo tudi rekonstruirana rimskodobna tesarska orodja. Foto: Facebook stran Skupine STIK
Deblak
Približno 16 metrov dolg deblak je eden izmed največjih tovrstnih rimskih plovil v Evropi. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik

Večletni projekt Deblak pripravljata Skupina Stik, Zavod za podvodno arheologijo in Kulturno društvo Vespesjan, ki nameravajo vsako leto na Vrhniki izdelati eno plovilo iz določenega obdobja, to obdobje pa predstaviti z različnih vidikov življenja takratnih graditeljev in uporabnikov plovil. Vsakoletni zaključek dogodkov bo splavitev plovila po nekdanji rečni poti, se pravi Ljubljanici.


Več o deblaku in novem Doživljajskem razstavišču na Vrhniki preberite tukaj.


V deblaku do Špice

Rekonstrukcijo deblaka, ki so ga avgusta lani dvignili iz Ljubljanice, so gradili izključno z ročnimi orodji, del teh so rekonstruirana rimskodobna tesarska orodja. Tako je nastal čoln iz hrastovega debla, ki meri v dolžino štiri metre, na njem pa je prostora za tri do štiri osebe. V deblaku, izdelanem na delavnicah, se bo mogoče tudi zapeljati, plovba, ki se bo končala na Špici v Ljubljani, pa je napovedana za soboto, 27. avgusta.

V čas, ko so na Barju živeli Rimljani, se je vrnil tudi predsednik
Enega izmed dogodkov, na katerem obiskovalcem predstavljajo čas, ko so na Ljubljanskem barju živeli Rimljani, se je udeležil tudi predsednik Borut Pahor. Ob tej priložnosti si je ogledal tudi dogajanje v rimskem vojaškem taboru, izdelavo tesarskega orodja ter rimsko tržnico in kuhinjo. Ob ogledu je dejal, da je obiskal mlade znanstvenike, ki zaradi svojega znanja in privrženosti iskanju posebnosti naše zgodovine poskušajo prihajajočim generacijam odkrivati tančice skrivnosti tedanjega življenja, kar se mu zdi zelo dragoceno. Slovenijo je označil kot deželo z bogato dediščino, s katero se lahko pohvalimo, in opozoril, da je treba za njeno ohranjanje tudi ustrezno skrbeti.

Septembra Vrhnika z novim razstaviščem
Originalni deblak je od lanskega dviga iz Ljubljanice v delavnicah Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer ga očiščenega konservirajo z melaminsko metodo, s katero je zaščiteno tudi barjansko kolo. Ker bo za uspešno končanje konservatorskega posega potrebnih nekaj let, bo do takrat deblak ostal v restavratorski delavnici, zatem pa bo na ogled v novem Doživljajskem razstavišču Ljubljanica, ki ga bodo sredi septembra odprli na Vrhniki. Tam bo deblaku namenjena velika klimatska komora. Za njim pa bodo v osvetljeni monumentalni stekleni steni razstavljeni predmeti iz Potočnikove zbirke.

Celotno razstavišče, ki ga občina Vrhnika ureja v prostorih Kulturnega centra Vrhnika (v nekdanji šivalnici Industrije usnja Vrhnika), bo s pomočjo pomembnih arheoloških najdb in drugih eksponatov obiskovalce popeljalo po zgodovini naselja in okolice od prazgodovine do danes.

Izdelovanje deblaka, kakršen je pred 2000 leti plul po Ljubljanici
Izdelovanje deblaka, kakršen je pred 2000 leti plul po Ljubljanici