Švicarsko tožilstvo še ni podalo ocene skupne vrednosti najdenih artefaktov, so pa potrdili, da gre v več primerih za nakradene predmete. Foto: Ministère Public Genevois
Švicarsko tožilstvo še ni podalo ocene skupne vrednosti najdenih artefaktov, so pa potrdili, da gre v več primerih za nakradene predmete. Foto: Ministère Public Genevois
Med zakladi sta dva etruščanska sarkofaga v naravni velikosti. Eden upodablja starejšega moškega, drugi mlajšo žensko, oba pa sta naslonjena na bok. Foto: Ministère Public Genevois
Preiskava poteka že od marca 2014, ko so Italijani prvič posumili, da je več iz Italije ukradenih umetnin morda v Švici. Foto: Ministère public genevois
Symesu v italiji ne bodo mogli soditi, saj je rok zastaranja že potekel. Foto: Ministère Public Genevois

Antikvitete, ki so bile pospravljene v 45 zabojih, je v skladišču v Švici najverjetneje pustil Robin Symes, svoje čase silno ugleden trgovec z umetninami, ki pa je pozneje prišel ob dobro ime in končal za zapahi.

Zvezdi zbirke: sarkofaga
Škatle, ki so bile označene z žigom podjetja, registriranega v davčni oazi, so nedotaknjene počivale zadnjih petnajst let. Med zakladi sta denimo tudi dva etruščanska sarkofaga v naravni velikosti. Eden upodablja starejšega moškega, drugi mlajšo žensko, oba pa sta naslonjena na bok. Arheologi so do zdaj poznali le peščico podobnih sarkofagov, ki v večini primerov datirajo v drugo stoletje pr. Kr.

V zbirki so tudi fragmenti freske iz Pompejev, posodje iz terakote, okrašene vaze, doprsni kipi in reliefi. Za številne artefakte strokovnjaki sklepajo, da so jih naravnost z arheoloških najdišč ukradli plenilci. Večinoma gre za "izjemne kose, pridobljene na skrivnih izkopavanjih", je v izjavo za javnost napisalo tožilstvo v Ženevi. Etruščanski predmeti najverjetneje izvirajo iz Tarkvinije, mesta v hribih severno od Rima.

Dveletna preiskava
Zaboje je odkrila specializirana enota karabinjerjev, ki se ukvarja s tatvinami umetnin; pri preiskavi jim je pomagala švicarska policija. Predmete so že poslali v Rim, kjer jih bodo še v tem tednu predstavili na tiskovni konferenci.

Preiskava poteka že od marca 2014, ko so Italijani prvič posumili, da je več iz Italije ukradenih umetnin morda v Švici. Primer je prevzela pisarna državnega tožilstva v Ženevi, ki je naposled odkrila "nepričakovan zaklad: dva redka sarkofaga in številne dragocene arheološke ostanke".

"Italijanski karabinjerji so vzpostavili neposredno vez med nekaterimi predmeti in dejavnostjo plenilcev grobnic," so potrdili Švicarji; izropane grobnice so na nekdanjem etruščanskem ozemlju, kar danes pomeni regiji Lacij in Umbrija.

75-letnega Symesa sicer niso poimensko navedli, so pa opisali "nekdaj prominentnega britanskega trgovca z umetninami, čigar ime je bilo v preteklosti že povezovano s preprodajo nakradenih antikvitet". Gettyjev muzej v Los Angelesu, Metropolitanski muzej umetnosti in še nekaj drugih uglednih institucij so morali vračati umetnine, ki so jih kupili prek Symesa, saj je na njihovo poreklo po trgovčevi obsodbi padla senca dvoma.

Zvezdi v krogih premožnih zbirateljev
Symes je v svojih najaktivnejših letih zgradil imperij, ki sta ga vodila z dolgoletnim partnerjem, grškim ladjedelskim dedičem Christom Michaelidesom, poroča britanski časopis The Telegraph. V umetniških krogih sta od sedemdesetih dalje veljala za zlati par, ki je svoj čas razporejal med stanovanjem v New Yorku, stanovanjem v Atenah, londonsko vilo in posestvom na odročnem grškem otoku. Antikvitete sta prodajala tako muzejem kot premožnim zasebnim zbirateljem; njuno podjetje je bilo na neki točki vredno 165 milijonov evrov.

Idila se je sfižila leta 1999, ko je 56-letni Michaelides padel po stopnicah, se nerodno udaril v glavo in umrl. Symes se je zapletel v razvlečen sodni boj s pokojnikovo družino, ki je ocenila, da ji pripada polovica bogastva, ki sta ga nabrala skupaj.

Bankrot in zapor
V času sojenja je Symes prebival v Ženevi in ravno takrat je najverjetneje pospravil svojo zakladnico v škatle in jo tako skril pred potencialno delitvijo v končni poravnavi. In sodni boj je na koncu v resnici izgubil; ker ni mogel poravnati večmilijonskih sodnih stroškov, je razglasil bankrot.

Je pa med sojenjem prišlo na dan, še povzema britanski časopis, da je Symes lagal glede kupčij in tako skušal prikriti del svojega premoženja. Trdil je tudi, da ima svoje premoženje spravljeno v petih skladiščih, v resnici pa je šlo za 29 lokacij v New Yorku, Londonu in Švici. Zaradi laganja pod prisego je bil obsojen na dve leti zapora, na koncu pa je odsedel sedem mesecev. (Leta 2006 ga je nezakonitih poslov v svoji knjigi Medičejska zarota: Skrivno potovanje naropanih umetnin od italijanskih plenilcev grobov do največjih muzejev umazanih poslov obtožil tudi raziskovalni novinar Peter Watson.)

Ob novem razvoju dogodkov Symes izjav za medije ne daje.