Pisateljica, popotnica in teozofinja Alma Karlin je bila slovenski javnosti dolgo neznana. Njeno življenje so začeli pri nas intenzivneje proučevati šele v 90-ih letih. Foto: RTV Slo
Pisateljica, popotnica in teozofinja Alma Karlin je bila slovenski javnosti dolgo neznana. Njeno življenje so začeli pri nas intenzivneje proučevati šele v 90-ih letih. Foto: RTV Slo
Alma Karlin
Med letoma 1919 in 1928 je Karlinova prepotovala velik del sveta, med drugim Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. Foto: RTV SLO

Virtualni dom sicer sodi med dogodke, ki jih celjska knjižnica pripravlja v okviru mednarodnega simpozija o Karlinovi, ki naj bi predvidoma potekal ob 120-letnici njenega rojstva leta 2009. Na simpoziju bodo strokovnjaki skušali osvetliti življenje in delo Alme Karlin, ene najbolj zanimivih zgodovinskih osebnosti s Celjskega. Poleg že omenjenega virtualnega domovanja, namerava celjska knjižnica izvesti še digitalizacijo gradiva ter izdati nov, integralni prevod Samotnega potovanja, ki naj bi izšel prihodnje leto pri celjski Mohorjevi družbi.

Pri projektu bo sodelovalo več ustanov
Poleg celjske knjižnice bosta pri projektu sodelovali še Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK), ki je glavna hraniteljica zapuščine Alme Karlin, in Pokrajinski muzej Celje, ki v svojih prostorih razstavlja zbirko etnoloških predmetov. Te je pisateljica zbirala na potovanju okrog sveta. Pridružil se jima bo tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki obnavlja poslednje prebivališče Karlinove na Pečovniku nad Celjem.

Karlinova je bila Slovencem dolgo neznana
Pisateljica, svetovna popotnica in teozofinja Alma Maksimiljana Karlin se je rodila leta 1889 v Celju in umrla leta 1950 v Pečovniku pri Celju. Študirala je jezike v Gradcu, Parizu in Londonu, v začetku I. svetovne vojne pa se je umaknila na Švedsko in Norveško. Leta 1919 se je vrnila v Celje. Med letoma 1919 in 1928 je prepotovala velik del sveta, med drugim Južno in Severno Ameriko, Daljni Vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo in Azijo. O svojih potovanjih je v nemščini pisala potopise, romane in etnološka dela. Pri nas je vse do 90-ih let širši javnosti ostala neznana, medtem ko so jo v tujini dobro poznali že v 30-ih letih 20. stoletja, ko je pri različnih založbah v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Finskem in v Švici izdala kar 22 knjig.