Yoko Ono se je v sodobni vizualni umetnosti uveljavila predvsem kot ena glavnih protagonistk gibanja Fluxus. Foto: EPA
Yoko Ono se je v sodobni vizualni umetnosti uveljavila predvsem kot ena glavnih protagonistk gibanja Fluxus. Foto: EPA
John Baldessari: Brez naslova II (1991)
John Baldessari velja za enega najbolj produktivnih in vplivnih sodobnih likovnih umetnikov, v čigar delih je pogosto prisotna ironija.

Upravni odbor beneškega bienala, ki ga vodi Paolo Baratta, je na predlog direktorja letošnje mednarodne likovne razstave ter umetnostnega kritika in filozofa Daniela Birnbauma nagradil umetnika, ki sta s svojim avantgardnim ustvarjanjem revolucionirala sodobno umetnost. Žirija je v obrazložitvi zapisala: "Z zlatima levoma za življenjsko delo želimo počastiti umetnika, katerih revolucionarna dejavnost je odprla vrata novi poetiki, ustvarila je nove konceptualne in družbene možnosti za umetnike iz vsega sveta, ki ustvarjajo v različnih medijih." Birnbaum še poudarja, da "sta Yoko Ono in John Baldessari vplivala na naše razumevanje umetnosti in njenega odnosa do sveta, v katerem živimo. Njuno delo je revolucioniralo umetniški jezik in bo tudi prihodnjim generacijam vir navdiha".

Neodadaistka in politična aktivistka
Dejavnosti obeh lavreatov, ki bosta nagrado prejela 6. junija, se močno razlikujeta. Leta 1933 v Tokiu rojena Yoko Ono velja za eno izmed pionirk umetnosti performansa in konceptualne umetnosti, veliko pa je pripomogla tudi k uveljavitvi umetniške smeri Fluxus. Umetnost, katere ime namiguje na nenehno spreminjanje in tok vsega živega, je v maniri dadaizma (o Fluxusu se govori tudi kot o neo-dadi) povezala vse medije umetniškega ustvarjanja in tako napovedala trenuten položaj v umetnosti, ki jo zaznamuje prepletanje hkratne uporabe raznovrstnih medijev. Yoko Ono je kulturna ikona postala tudi kot politična aktivistka, ikona popularne kulture pa je bila tudi zaradi poroke z Johnom Lennonom.

Če bi videl umetnost, ki mi ugaja, ne bi slikal
Rojeni Kalifornijec (1931) John Baldessari je eden najpomembnejših sodobnih vizualnih umetnikov. V svojih delih pogosto izpostavlja ironijo v sodobni umetnosti in razvil je enega najbolj samosvojih likovnih jezikov, ki ga pogosto zaznamuje skoraj skrajna redukcija izraznih elementov. Umetnik, ki je v svoji karieri razstavljal že na več kot 120 razstavah, je znan tudi po svoji izjavi: "Če bi okoli sebe videl umetnost, ki bi mi ugajala, se sam z umetnostjo ne bi ukvarjal."

Na zadnjem beneškem bienalu, katerega program je bil delo Roberta Storra, je bil nagrajen malijski fotograf Malick Sidibe. Omenimo le še, da bo 53. bienale med 7. junijem in 22. novembrom potekal pod naslovom Ustvarjanje svetov.

P. B.