Drugo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.0 od 2 glasov Ocenite to novico!
France Stele
Letos mineva 100 let, odkar je bil starosta slovenske umetnostne zgodovine in varstva kulturne dediščine France Stele imenovan za konservatorja na novoustanovljenem Spomeniškem uradu v Ljubljani. Foto: Wikipedia
Grad Rihemberk
Od približno 100 gradov jih pol vzdržujejo država ali občine. Foto: BoBo
VIDEO
100 let organizirane skrb...

Dodaj v

Že sto let organizirane skrbi za kulturno dediščino

Vseh 30.000 objektov se ne da primerno ohraniti
15. marec 2013 ob 20:51
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Ko je poleti leta 1913 France Stele dobil majhno pisarno na spomeniškem uradu, si verjetno ni mislil, kako se bo skozi desetletja področje varstva kulturne dediščine razvilo.

V letu, ko zaznamujemo sto let, odkar je bil nestor na področju varstva kulturne dediščine na Slovenskem imenovan za konservatorja na novoustanovljenem Spomeniškem uradu v Ljubljani, se obeta več kot 100 različnih prireditev.

Od prvih Steletovih spomeniškovarstvenih korakov se je varstvo kulturne dediščine postopoma razširilo in profiliralo na več strokovnih področij, znotraj katerih delujejo ekipe strokovnjakov, ki skupaj skrbijo za celostno ohranjanje kulturne dediščine na evropsko primerljivi ravni. To dokazujejo tudi nedavni vpisi na Unescov seznam svetovne dediščine, je poudarila generalna direktorica ZVKDS-ja Jelka Pirkovič.

300 spomenikov državnega pomena
Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan je ob predstavitvi programa, ki ga pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), opozoril na obsežnost kulturne dediščine v Sloveniji, kjer je kar 30.000 objektov ovrednotenih s to oznako. Imamo več kot 7.000 spomenikov in 300 spomenikov državnega pomena. Področje kulturne dediščine pa ni le področje kulture in gospodarstva, ampak celo ustave, saj v petem členu izrecno piše, da mora država skrbeti za kulturne dediščine, pravi.

V medijih se, tako Zupan, večinoma pojavljajo bodisi "tortice" v smislu prenovljenih gradov ali pa afer, ko se kakšen spomenik izgubi. "Dejstvo pa je, da se vseh 30.000 objektov, med katerimi je približno 2.800 cerkva ter 1.000 gradov in njihovih razvalin, ne da ohraniti," je poudaril.

Letos za ohranjanje nepremičninske dediščine 1,9 milijona evrov
Za kulturno dediščino je namenjenih vse manj sredstev. Leta 2009 so za ohranjanje nepremičninske dediščine dobili sedem milijonov evrov proračunskih sredstev, letos pa je teh le še 1,9 milijona. Kljub temu država in občine še vedno pomembno prispevajo k ohranjanju dediščine, saj je veliko muzejev državnih, veliko pa jih deluje tudi znotraj gradov. Od približno 100 gradov jih, kot je pojasnil Zupan, pol vzdržujejo država ali občine.

Konservatorstvo - še vedno premalo cenjena stroka
Opozoril je še na pomen ZVKDS-ja, ki ima sedem izpostav po vsej Sloveniji, in na konservatorje, ki se po njegovem mnenju premalo promovirajo. "Poustvarjalci v drugih umetniških zvrsteh so umetniki, konservatorje pa se reducira na raven birokratov," je bil kritičen Zupan.

Med številnimi dogodki - med temi napovedujejo 30 razstav - bodo med drugim odprli razstavo fotografskega arhiva restavratorja Mihe Pirnata, ki je sodeloval pri obsežnem mednarodnem projektu reševanja egipčanskih in koptskih spomenikov v egipčanski in sudanski Namibiji, ki jim je grozila poplava ob graditvi Asuanskega jezu na Nilu. Letos namreč mineva 50 let od te akcije.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo