Brošura o smernicah za kreativno regeneracijo degradiranih območij v evropskih mestih je namenjena pripravljavcem politik razvoja mest. Projekt Kreativna mesta, ki daje podporo razvoju kreativnih industrij, je potekal še v Genovi, Gdansku, Pecsu in Leipzigu. Ker del podpore kreativnim industrijam izhaja iz nabora orodij, ki bi jih najlažje uvrstili pod urbani razvoj, se del projekta nanaša na potencialen razvoj izbranih petih območij v kreativni milje.

Priporočilo za KIKŠ tudi za večjo "hodljivost"
V Ljubljani so kot potencialno območje kreativne regeneracije izbrali območje med Spodnjo Šiško in Kinom Šiška. Izbrano je bilo zaradi možnosti hitrih ukrepov, s katerimi se poveže CUK Kino Šiška in njegovo zaledje, na čelu z najemniki prostorov Mestne občine Ljubljana (MOL) v stavbi nekdanje občine, z območjem v Stari Šiški, kjer je zaznana koncentracija razdrobljenih akterjev kreativnih industrij. Kot prednost območja so izpostavili, da so nekatere nepremičnine v lasti in upravljanju MOL, kar daje večje možnosti za aktivno politiko. Izbrano je bilo ime skupnosti KIKŠ - Kulturna in kreativna Šiška. Vzporedno so naredili tudi analizo prostorskih potencialov za razvoj kreativne ekonomije v Šiški in analizirali planske dokumente.

Na podlagi tega so bila oblikovali priporočilo, da je treba opredeliti izvedbene ukrepe prostorskega načrtovanja, kar vključuje finančne, časovne in organizacijske okvire izvedbe. Poleg tega je treba krepiti "hodljivost" območij in omogočati ter spodbujati začasno rabo prostora, CUK Kino Šiška pa naj dobi trajno vlogo povezovalnega institucionalnega partnerja v Šiški. MOL naj politiko oddaje nepremičnin prilagodi politiki spodbujanja kreativnih industrij, javni prostor naj postane motor povezovanja kreativnosti v Šiški, kreativna urbana regeneracija naj postane element OPPN, poleg tega je za kreativno urbano regeneracijo v Šiški treba izkoristiti potencial EU-sredstev, so še zapisali v priporočilih, objavljenih v brošuri.

Kreativna urbana regeneracija
Projekt je izhajal iz skupne projektne naloge, ki pojasni zgodbo kreativnega mesta, kreativnega miljeja, in le-to razišče na primeru partnerskih mest. Nadaljeval se je z izbiro petih urbanih območij, za katera so partnerska mesta pripravila strokovne študije, v katerih so analizirala možnosti razvoja izbranih območij v kreativne miljeje. Slovenska partnerja v projektu, ki se je začel januarja 2010, sta bila Inštitut za ekonomska raziskovanja in Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije.

Struktura študij je temeljila na stiku med pristopoma od spodaj in od zgoraj. Pristop od spodaj je temeljil na sodelovanju z lokalnimi ustvarjalnimi skupnostmi, pristop od zgoraj pa na analizi planskih dokumentov, ki se nanašajo na izbrana območja. Namen je bil združiti pristopa v proces t. i. kreativne urbane regeneracije. Preverili so tudi možnosti iskanja evropskih sredstev za realizacijo projektov, povezanih z regeneracijo izbranih urbanih območij. Projekt se je končal s ponovnim združevanjem zgodb partnerskih mest. Tako so oblikovali skupne sklepe pristopanja h kreativni regeneraciji degradiranih urbanih območij na ravni evropskih mest, ki so predstavljeni v omenjeni brošuri.