Znanstveno in kulturno društvo je druga najstarejša slovenska založba, ustanovljena na pobudo zavednih slovenskih izobražencev. Ustanovljeno je bilo leta 1864 zato, da bi v slovenskem jeziku tiskala zahtevnejša dela z najrazličnejših področij ter dvigovala raven izobraženosti in znanja. Danes je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja posvete o najrazličnejših težavah slovenske kulture in družbe ter o njeni prihodnosti, ter založba, ki izdaja kakovostna in izvirna dela ter prevode iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

"Zgodba Slovenske matice je tudi zgodba o viziji," je v svojem nagovoru zbranim na slavnostni akademiji razmišljal predsednik Borut Pahor. "O viziji slovenskih velmož, izobražencev, trgovcev in podjetnikov. Trdno so verjeli v moč sodelovanja in v veljavo trajnega povezovanja znanj. Optimistično so zrli v prihodnost slovenskega naroda in neomajno zaupali v ustvarjalno moč slovenskih razumnikov in ustvarjalcev. Slovenijo so hoteli videti kot intelektualno središče. Središče, ki na osnovi lastnih znanj in spoznanj vodi enakopraven dialog z drugimi evropskimi intelektualnimi jedri. In to v svojem jeziku. Táko Slovenijo so hoteli in táko so s Slovensko matico tudi soustvarili."
Pred 1. svetovno vojno tudi nadomeščala univerzo
Uradno je Slovenska matica začela delovati 4. februarja 1864, ko je cesar Franc Jožef I. odobril prošnjo za ustanovitev Janeza Bleiweisa in Lovra Tomana. Pred 1. svetovno vojno je kot osrednja slovenska kulturna ustanova v marsičem nadomeščala univerzo ter akademijo znanosti in umetnosti, pomembno pa je k ustanovitvi zlasti slednje tudi pripomogla.
Med vojnama SM kar dvakrat onemogočena
Bogato in razgibano zgodovino delovanja društva bo predstavila razstava Slovenska matica -150 let dela za slovensko kulturo in znanost, ki se odpre danes ob 18. uri v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Razstava, čigar avtor je Samo Kristan, osvetljuje tudi vlogo društva pri razvoju slovenske kulture in znanosti. Poleg ključnih dokumentov in korespondence iz časa ustanovitve ter medvojnih let, ko je bilo delovanje Slovenske matice kar dvakrat prisilno ustavljeno, je na ogled tudi izbor iz programa založbe, od prve objavljene knjige do današnjih dni.

Razstavo bo odprl minister za kulturo Republike Slovenije Uroš Grilc, uro pozneje bosta na slavnostni akademiji zbrane nagovorila predsednik republike Borut Pahor in predsednik matice Milček Komelj. Skozi zgodovino matice bosta vodila igralca Polona Juh in Janko Petrovec, v glasbenem delu pa bo nastopil Trobilni ansambel Slovenske filharmonije.
Pripravljajo monografijo zgodovine vseh matic
Že dopoldne pa se bo odvil kongres slovanskih matic, ki ga je v sodelovanju s Slovensko matico pripravil Forum slovanskih kultur (FSK). Forum je bil leta 2012 pobudnik prvega tovrstnega srečanja, na tokratnem tretjem kongresu pa pričakujejo predstavnike vseh slovanskih matic, in sicer črnogorske, češke, slovaške, srbske, hrvaške, poljske, bunjevske, lužiškosrbske, moravske in slovenske.

Tema srečanja bo priprava monografije o zgodovini vseh matic. Monografski pregled naj bi po poročanju FSK vključeval zgodovino vseh obstoječih matic in tudi tistih, ki jih ni več, denimo Poljske, kjer so matico uničili nacisti. Ob tej priložnosti jim bodo poklonili razglednično dopisnico, ki je izšla ob 150-letnici Slovenske matice.